knjižnic* (1.301-1.400)

in regionalno pomembnih splošnoizobraževalnih	knjižnic	v Republiki Sloveniji s strojno in programsko	K 1997_4_SM 35
Maribor, 1993. 2.6 Projekt opremljanja muzejskih	knjižnic	"Projekt povezav in računalniškega opremljanja	K 1997_4_SM 39
povezav in računalniškega opremljanja muzejskih	knjižnic,	knjižnic zavodov za varstvo naravne in kulturne	K 1997_4_SM 39
računalniškega opremljanja muzejskih knjižnic,	knjižnic	zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine	K 1997_4_SM 39
zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in	knjižnic	galerij ter njihove vključitve v sistem COBISS	K 1997_4_SM 39
doživel organizirane realizacije. Od skupaj 22	knjižnic	se jih je 8 samostojno vključilo v COBISS. 2	K 1997_4_SM 40
nasprotovanju NUK-a in nekaterih posameznikov iz	knjižnic	3. do 5. skupine je Ministrstvo za kulturo leta	K 1997_4_SM 40
opremljanja in vključevanja splošnoizobraževalnih	knjižnic	v sistem COBISS v letu 1995/96"9, ki ga je pripravil	K 1997_4_SM 40
do 5. skupine. 2.8 Projekt opremljanja šolskih	knjižnic	Ministrstvo za šolstvo in šport se kljub številnim	K 1997_4_SM 41
odločilo za sistematično vključevanje šolskih	knjižnic	v sistem COBISS.Do tega vprašanja je imel večkrat	K 1997_4_SM 41
projekta "Koncept razvoja slovenskih šolskih	knjižnic"	10, vendar do pravega sodelovanja in realizacije	K 1997_4_SM 43
zatem ni prišlo. Vključevanje osmih šolskih	knjižnic,	ki aktivno sodelujejo v sistemu COBISS, je potekalo	K 1997_4_SM 44
povezav in računalniškega opremljanja muzejskih	knjižnic,	knjižnic zavodov za varstvo naravne in kulturne	K 1997_4_SM 46
računalniškega opremljanja muzejskih knjižnic,	knjižnic	zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine	K 1997_4_SM 46
zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in	knjižnic	galerij ter njihove vključitve v sistem COBISS	K 1997_4_SM 46
opremljanja in vključevanja splošnoizobraževalnih	knjižnic	v sistem COBISS v letu 1995/96.Institut informacijski	K 1997_4_SM 47
1995. 10 Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih	knjižnic.	V: Šolska knjižnica, 5(3) 1995, str. 4-27.	K 1997_4_SM 48
1995, str. 4-27. 2.9 Opremljanje specialnih	knjižnic	Opremljanje specialnih knjižnic je v znatni meri	K 1997_4_SM 50
Opremljanje specialnih knjižnic Opremljanje specialnih	knjižnic	je v znatni meri podpiralo Ministrstvo za znanost	K 1997_4_SM 50
sodelujejo v sistemu COBISS, je prav specialnih	knjižnic	največ (75). 2.10 Vključitev baze podatkov ISSN	K 1997_4_SM 51
uporablja to možnost dostopa do servisa OCLC 122	knjižnic	ter preko 700 knjižničarjev in končnih uporabnikov	K 1997_4_SM 61
meri prilagodili raznolikim zahtevam posameznih	knjižnic.	To je samo po sebi pozitivno, če se ne bi v kasnejših	K 1997_4_SM 75
bolj formaliziran postopek vključevanja novih	knjižnic.	Izbor tipov listkov kot tudi vseh ostalih izpisov	K 1997_4_SM 78
bazah podatkov in raznolikih zahtev posameznih	knjižnic	je bilo zelo težko zagotoviti potreben minimalni	K 1997_4_SM 97
v sodelovanju s posameznimi bibliotekarji iz	knjižnic	v nekdanji Jugoslaviji.Po razpadu Jugoslavije	K 1997_4_SM 99
kasnejše pa samo v lokalne baze podatkov posameznih	knjižnic.	Med prvimi konverzijami je posebej pomembna konverzija	K 1997_4_SM 104
normativna kontrola, postopek vključevanja novih	knjižnic	v sistem, redakcijska funkcija in postopki za	K 1997_4_SM 117
a in izvajanje le-teh - projekti vključevanja	knjižnic	v sistem COBISS - pogoji prenosa zapisov iz sistema	K 1997_4_SM 125
številni bibliotekarji in informatiki iz različnih	knjižnic	in informacijskih centrov.Od leta 1992 so bili	K 1997_4_SM 126
Število redirigiranih zapisov v COBIB 5.2 Število	knjižnic	- kreatork/redaktoric Največ zapisov so doslej	K 1997_4_SM 133
le-to ponudili študentom nekaj dni po obisku	knjižnic	in ne pred njim.Zato so študentje vrednotili	K 1998_1_AE_GE-etal 38
in usklajeno delovanje splošno-izobraževalnih	knjižnic	v novih družbenopolitičnih razmerah.Spoznanja	K 1998_1_CV 13
poudarjajo potrebo po enotni ureditvi vseh vrst	knjižnic	in po njihovi povezanosti v enoten sistem.Zaradi	K 1998_1_CV 14
V svojem prispevku bom izhajala iz poslanstva	knjižnic	v novem družbenopolitičnem sistemu.Del tega sistema	K 1998_1_CV 16
sistem 1.1. Poslanstvo splošnoizobraževalnih	knjižnic	Kadar v tem tekstu govorim o knjižnicah, gre	K 1998_1_CV 19
za splošnoizobraževalne knjižnice. Poslanstvo	knjižnic	določata tradicionalna vloga in pomen knjižnic	K 1998_1_CV 20
knjižnic določata tradicionalna vloga in pomen	knjižnic	v slovenskem prostoru ter razvoj informacijske	K 1998_1_CV 20
lobalizacije. S tem je bistveno vplival na poslanstvo	knjižnic	oziroma na njihovo vlogo in pomen v družbi.	K 1998_1_CV 22
informacijsko džunglo. Glede na vse to se je vloga	knjižnic	bistveno spremenila.Že dolgo niso več čitalnice	K 1998_1_CV 34
kar je dovolj jasno razvidno iz poimenovanja	knjižnic	v šestdesetih letih v "splošnoizobraževalne knjižnice	K 1998_1_CV 35
bi sicer označilo to prosvetljiteljsko vlogo	knjižnic,	vendar pa je verjetno beseda "prosveta" preveč	K 1998_1_CV 36
socializma. Zato danes iščemo za novo poimenovanje	knjižnic	primeren prevod angleške označbe tovrstnih knjižnic	K 1998_1_CV 37
knjižnic primeren prevod angleške označbe tovrstnih	knjižnic	(public library), pri čemer se ne moremo zediniti	K 1998_1_CV 37
informacijska komponenta knjižničarstva in z njo vloga	knjižnic	pri tehnološkem "opismenjevanju" prebivalstva	K 1998_1_CV 38
vsebino knjižnične dejavnosti kot take in vlogo	knjižnic	v družbi.Ta je dobila nove naloge, nove vrste	K 1998_1_CV 42
terminološke zadrege pa mora biti vsaj poslanstvo	knjižnic	jasno: Knjižnice imajo kulturno funkcijo v najširšem	K 1998_1_CV 49
temu procesu. Povečala se je izobraževalna vloga	knjižnic.	Hkrati pa so knjižnice v manjših krajih, ki nimajo	K 1998_1_CV 51
naložiti občinam, da morajo kot ustanovitelji	knjižnic	spoštovati normative in standarde, s katerimi	K 1998_1_CV 86
kadrovski, tehnični in prostorski pogoji za delovanje	knjižnic.	Postavlja pa se vprašanje, kako doseči to spoštovanje	K 1998_1_CV 86
interesih in na odgovornosti države. Dostopnost do	knjižnic	ne more biti odvisna od lokalne politične volje	K 1998_1_CV 95
država ne more izpeljati brez sofinanciranja	knjižnic.	Sistem sofinanciranja bi moral biti tak, - da	K 1998_1_CV 98
profesionalno utemeljenost samostojnosti sedanjih	knjižnic	in vse tiste, ki ne dosegajo standardov, preoblikovali	K 1998_1_CV 111
dosegajo standardov, preoblikovali v enote močnih	knjižnic	in tako podkrepili njihove profesionalne ambicije	K 1998_1_CV 111
demokratičnih razmerah. 3. Zakonska ureditev	knjižnic	v novem sistemu Izhodišča za zakonsko ureditev	K 1998_1_CV 189
javna služba). 3. Zakon mora urediti vse tipe	knjižnic,	ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo	K 1998_1_CV 192
mora določiti poslanstvo splošnoizobraževalnih	knjižnic	tako, da bodo iz njega razvidne naloge, kijih	K 1998_1_CV 193
zakon določi pogoje za ustanovitev in delovanje	knjižnic	ter sistem nadzora nad trajnim spoštovanjem teh	K 1998_1_CV 195
ustanavljanje, delovanje in financiranje splošnih	knjižnic,	ki naj bo stvar države.Taka okrepitev ministrstva	K 1998_1_CV 200
katerega bi morali biti vključeni predstavniki	knjižnic,	strokovnih društev in izobraževalnih inštitucij	K 1998_1_CV 202
financiranja občinskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	mora upoštevati odgovornost države za usklajen	K 1998_1_CV 206
stopnje profesionalizacije splošnoizobraževalnih	knjižnic	in mora preprečiti razpad večjih knjižnic na	K 1998_1_CV 208
splošnoizobraževalnih knjižnic in mora preprečiti razpad večjih	knjižnic	na manjše povsod tam, kjer te ne bi mogle izpolnjevati	K 1998_1_CV 208
nalog. 13. Normativi in standardi za delovanje	knjižnic	morajo postati pravna podlaga za financiranje	K 1998_1_CV 209
morajo postati pravna podlaga za financiranje	knjižnic.	14.Merjenje učinkov delovanja javnih knjižnic	K 1998_1_CV 209
knjižnic. 14. Merjenje učinkov delovanja javnih	knjižnic	oziroma njihova evalvacija je nadomestek tržne	K 1998_1_CV 210
za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih	knjižnic	(Uradni list LRS št. 73-269/45) oziroma z odredbo	K 1998_1_MI 6
ministrstva za prosveto o ustanovitvi študijskih	knjižnic	za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje	K 1998_1_MI 6
geografsko območje je potrdila Skupnost študijskih	knjižnic	Slovenije. Knjižnica nabavlja literaturo z vseh	K 1998_1_MI 13
katalog. To je realno dejstvo in hiba mnogih	knjižnic	v svetu in pri nas.En katalog imamo na listkih	K 1998_1_MI 37
oblikovanju predloga za sodobnemu času primeren prikaz	knjižnic	v nacionalnem programu kulturne politike. I.	K 1998_1_NS 1
prav v tem času spet izrazito poudarja vloga teh	knjižnic	pri vseživljenjskem učenju.Izraz splošna zajema	K 1998_1_NS 10
in jo tako jasno razmeji od drugih vrst javnih	knjižnic	v knjižničnem informacijskem sistemu (šolskih	K 1998_1_NS 11
svobode označimo z "od nekdaj". Javnost delovanja	knjižnic	pa je pospešila državna prosvetiteljska politika	K 1998_1_NS 22
se dejansko začne obdobje ustanavljanja javnih	knjižnic	na Slovenskem. Prvi zametki splošnih javnih knjižnic	K 1998_1_NS 23
na Slovenskem. Prvi zametki splošnih javnih	knjižnic	za potrebe preprostega podeželskega in mestnega	K 1998_1_NS 24
polovici 19. stoletja nastajala mreža 450 društvenih	knjižnic	s približno 122.000 knjigami, zaživele pa so	K 1998_1_NS 25
letom 1940 je bilo na Slovenskem 855 ljudskih	knjižnic	s 580.000 knjigami. Strokovno pa so delovale	K 1998_1_NS 28
krepila pa jo je država. Za sedanjo mrežo splošnih	knjižnic	in njeno delovanje je bila pomembna leta 1971	K 1998_1_NS 32
povezala knjižnice v mrežo splošnoizobraževalnih	knjižnic,	jim namenila evropsko primerljive naloge in ureditev	K 1998_1_NS 32
profesionalnega in v mrežo povezanega delovanja	knjižnic	je bila zagotovitev osnove za skupni program	K 1998_1_NS 33
strokovno najbolj razvitih študijskih in mestnih	knjižnic	in ob upoštevanju ljubiteljske in društvene tradicije	K 1998_1_NS 34
tem skopo prikazanem okviru razvijanja splošnih	knjižnic	so se knjižnice, ob stalnem pomanjkanju finančnih	K 1998_1_NS 36
Skušali bomo orisati povprečno razvitost splošnih	knjižnic	in izpostaviti tiste elemente v razvoju, ki so	K 1998_1_NS 39
razvoju, ki so pomembni za prihodnji razvoj teh	knjižnic	in uspešnost njihovega delovanja, pri čemer se	K 1998_1_NS 39
V letu 1996 je delovalo 60 osrednjih splošnih	knjižnic	z 229 krajevnimi knjižnicami in 656 izposojevališči	K 1998_1_NS 40
uporabnike, kar pomeni, daje imelo 60 osrednjih	knjižnic	in 37 njihovih enot dostop do vzajemnega kataloga	K 1998_1_NS 44
njihovih enot dostop do vzajemnega kataloga. 36	knjižnic	je uporabljalo računalniško opremo za izposojo	K 1998_1_NS 44
prizadevanju knjižničarskega kadra za večjo uporabo teh	knjižnic	(npr. v povprečju je en strokovni delavec v letu	K 1998_1_NS 47
ustanoviteljev za izboljšanje delovnih pogojev	knjižnic	tako, da bi ustrezalo potrebam.Zaloga knjižničnega	K 1998_1_NS 47
Lahko se opremo na poznavanje delovanja teh	knjižnic	v drugih knjižničnih sistemih, s katerimi nas	K 1998_1_NS 55
Manifest, 1994), ter na spremljanje delovanja naših	knjižnic.	Ocenjevati pa jih moramo tudi s stališča občih	K 1998_1_NS 55
Pred začetkom navajanja problematike razvoja	knjižnic	moramo opozoriti, da skušajo knjižnice slediti	K 1998_1_NS 59
ilustriraj o rast potreb prebivalcev po uporabi	knjižnic	in njihovega gradiva ter spreminjanje potreb	K 1998_1_NS 61
dimenzijo upravičenosti vlaganja sredstev v razvoj	knjižnic,	ko se vložena sredstva v nakup gradiva obrestujejo	K 1998_1_NS 62
prejšnjem poglavju zapisana misel, da je razvoj	knjižnic	usklajen z vloženimi sredstvi, je trditev, ki	K 1998_1_NS 65
dobro in racionalno načrtovano mrežo splošnih	knjižnic	še niso zagotovljeni vsi pogoji za ustvarjanje	K 1998_1_NS 68
včlanjenih prebivalcev v knjižnice in sama razvitost	knjižnic.	Možnosti za aktivno poseganje posameznikov v	K 1998_1_NS 68
jasno dokazujejo poslovniki in ceniki poslovanja	knjižnic.	Dobrih programov razvoja, ki bi jih podpirala	K 1998_1_NS 79
ker jih ustanovitelji ne zahtevajo, oziroma	knjižnic	ne vključujejo kot nujni pogoj v razvojne perspektive	K 1998_1_NS 81
turizma, sociale. - Resna ovira za delovanje	knjižnic	je premajhen, nefunkcionalen prostor. Prepogosto	K 1998_1_NS 83

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani