knjižnic* (1.001-1.100)

bibliopedagoškem delu, ki osvešča mlade bralce o pomenu	knjižnic,	knjig in branja nasploh, o načinu "uporabe" knjižnic	K 1997_2_3_BB 24
knjig in branja nasploh, o načinu "uporabe"	knjižnic	in njihovega fonda..., ali če definiramo to področje	K 1997_2_3_BB 24
malo vedo o knjižničarskem delu. - Uporabniki	knjižnic	enačijo knjižničarje z administrativnimi delavci	K 1997_2_3_BB 103
študentje naletijo na neustrezen odnos delavcev	knjižnic	do obiskovalcev ali do knjižničnega dela nasploh	K 1997_2_3_FS 23
organiziranje knjižnične matične dejavnosti 4. vodenje	knjižnic	oz. oddelkov večjih knjižnic 5. načrtovanje in	K 1997_2_3_FS 57
dejavnosti 4. vodenje knjižnic oz. oddelkov večjih	knjižnic	5. načrtovanje in organiziranje dejavnosti knjižnic	K 1997_2_3_FS 57
knjižnic 5. načrtovanje in organiziranje dejavnosti	knjižnic,	knjižničnih mrež in sistema 6. strokovno usposabljanje	K 1997_2_3_FS 57
standardi in organizacijo posameznih tipov/vrst	knjižnic.	Splošni del prakse pokriva področja, ki so v	K 1997_2_3_FS 61
informacijo o sodobni organiziranosti in opremljenosti	knjižnic.	3.4 Opis vloge knjižnice kot izvajalke delovne	K 1997_2_3_FS 84
Starše in Šentilj. Poleg delovanja krajevnih	knjižnic	in bibliobusa oskrbujejo s knjižničnim gradivom	K 1997_2_3_FS 97
prakse je dan na bibliobusu (8 ur), ogled enot -	knjižnic	v mestnih predelih, v primestnih naseljih in	K 1997_2_3_FS 142
novih nalog in spodbujanja inovativnosti. Vodenje	knjižnic	postaja z uvajanjem novih tehnologij vse bolj	K 1997_2_3_GJ 3
uporabnikom (Deekle, Klerk, 1992). Celo direktorji	knjižnic	dostikrat ne znajo prav opredeliti poslanstva	K 1997_2_3_GJ 21
vzpodbujano ali je celo nezaželjeno. - Stili vodenja	knjižnic	so večinoma usmerjeni navzven, to je v pridobivanje	K 1997_2_3_GJ 26
Morda je temu vzrok tudi majhno število velikih	knjižnic,	katere bi lahko razvile številne različno profilirane	K 1997_2_3_GJ 30
glede na še vedno slabo definirane nove cilje	knjižnic	(poleg starih) je jasno, da postaja vodenje večjih	K 1997_2_3_GJ 34
poleg starih) je jasno, da postaja vodenje večjih	knjižnic	čedalje bolj kompleksno.Ker se morajo odzivati	K 1997_2_3_GJ 34
dejavnosti za lastne zaposlene in zaposlene iz manjših	knjižnic,	ker popolnega izobraževanja v okviru šolskega	K 1997_2_3_GJ 42
poteka sicer s pristankom in finančno podporo	knjižnic,	vendar brez izdelanega programa napredovanja	K 1997_2_3_GJ 48
se bo na koncu odrazilo v boljšem poslovanju	knjižnic.	V ta namen je potrebno razviti nov stil vodenja	K 1997_2_3_GJ 60
spreminjajo. So posledica dolge življenjske dobe	knjižnic,	njihove tradicije in rutine.Zaposleni sicer marsikdaj	K 1997_2_3_GJ 83
Sprememba organizacijskih shem V večini večjih	knjižnic	so notranje organizacijske sheme slabo strukturirane	K 1997_2_3_GJ 148
napredovanje) ozirala po uspešnih posameznikih iz drugih	knjižnic	in sorodnih institucij.Če jim bo ponudila ugodne	K 1997_2_3_GJ 171
tovrstne spremembe, organizacija dela pa se v večini	knjižnic	temu ni prilagodila, so tu možnosti velike in	K 1997_2_3_GJ 174
bodo zelo uspešni. Sedanji sistem financiranja	knjižnic	žal ne zagotavlja kaj več kot izraziti minimum	K 1997_2_3_GJ 198
z Zakonom o zavodih. Določa pa naslednje tipe	knjižnic:	splošnoizobraževalne, šolske, visokošolske, specialne	K 1997_2_3_GV_CN 53
Razvoj informacijskih sredstev in opremljanje	knjižnic	z njimi postavlja pred mladinske knjižničarje	K 1997_2_3_HBE 1
Novljan, 1996), ki temeljito secira delo šolskih	knjižnic.	Postavili smo si vprašanje: kaj pa mladinski oddelki	K 1997_2_3_HBE 17
kaj pa mladinski oddelki splošnoizobraževalnih	knjižnic?	Kakšna je njihova vloga in položaj?	K 1997_2_3_HBE 18
gradiva in informacijskih virov v vseh vrstah	knjižnic	in drugih informacijskih centrih."(Novljan, 1996	K 1997_2_3_HBE 20
knjižničarstvo ni samo sebi namen) obiskovalce naših	knjižnic.	Vendar dobivam nehote občutek, da se je knjižničarstv	K 1997_2_3_HBE 36
to, o čem knjiga govori. V določenih vrstah	knjižnic,	kjer uporabniki določajo takšen način izposoje	K 1997_2_3_HBE 41
dopolnjevati ali celo opravljati delo šolskih	knjižnic,	ki, predvsem zaradi pomanjkanja denarja pa tudi	K 1997_2_3_HBE 67
pri njem do konca življenja vzbudiš odpor do	knjižnic	in knjižničarjev!Za dobro delo pa se moramo tudi	K 1997_2_3_HBE 91
1. Uvod - virtualna knjižnica in prihodnost	knjižnic	Zadnjih nekaj let se je pojem virtualna knjižnica	K 1997_2_3_JP 7
organiziran računalniški servis za avtomatizacijo	knjižnic.	Takrat je bila potrebna tehnologija zelo draga	K 1997_2_3_JP 67
bibliografskimi servisi neizogibna za večino	knjižnic,	ki so želele avtomatizirati svoje delovne procese	K 1997_2_3_JP 69
seveda vse pomembnejše druge storitve različnih	knjižnic	postale še bolj enostavno in hitreje dosegljive	K 1997_2_3_JP 72
argumente izpred dvajsetih let o tem, da izolacija	knjižnic	ogroža dosegljivost nacionalnih virov in uspešnih	K 1997_2_3_JP 77
ustreza več dejanskem stanju, položaju in nalogam	knjižnic.	Informacijska povezanost vseh ponudnikov, nekdaj	K 1997_2_3_JP 77
in drugačne prihranke. Vendar je sodelovanje	knjižnic	pri obdelavi gradiva veliko starejše in se je	K 1997_2_3_JP 82
sisteme in seveda še manjši interes s strani	knjižnic,	ki morajo same obdelovati večino svojega gradiva	K 1997_2_3_JP 87
informacijskih virih na druge načine. Za večino	knjižnic	je to še seveda stvar prihodnosti.Ko ponujajo	K 1997_2_3_JP 90
rihodnosti. Ko ponujajo svoje usluge velikemu številu	knjižnic,	jim bibliografski servisi omogočajo tudi veliko	K 1997_2_3_JP 91
raziskava na večjem vzorcu raličnih specialnih	knjižnic.	Obdelava gradiva je le eno od delovnih opravil	K 1997_2_3_JP 98
administrativnih del (Morris, 1996). Klasično delo	knjižnic	- nabava gradiva, obdelava, hranjenje in izposoja	K 1997_2_3_JP 104
so Yahoo, AltaVista ali Lycos, nastajajo mimo	knjižnic	kaže, kako lahko poteka razvoj po pesimističnem	K 1997_2_3_JP 112
podatkovnimi zbirkami . V Sloveniji takšnih	knjižnic,	vsaj kolikor vem, ni. Zakaj takšna razlika?	K 1997_2_3_JP 126
razlika? Predvsem je tehnološka opremljenost naših	knjižnic	praviloma slabša in seveda je tudi servisov,	K 1997_2_3_JP 128
usposobiti knjižničarje za delo v vseh vrstah	knjižnic.	To pomeni širšo temeljno bibliotekarsko izobrazbo	K 1997_2_3_JP 133
bibliotekarsko izobrazbo in poznavanje dela v vseh tipih	knjižnic.	Obstaja namreč stalna dilema o tem, ali naj bo	K 1997_2_3_JP 134
knjižnicah razlikuje od dela v večini drugih	knjižnic.	Toda sodoben razvoj bibliotekarstva, ki z informacijs	K 1997_2_3_JP 138
novih predpisih.10 Za delo avstrijskih javnih	knjižnic	je namreč že od 18. stoletja dalje skrbela visoka	K 1997_2_3_KDE 58
navodila, ki so zajemala celotno organizacijo	knjižnic	od ureditve katalogov do zaščite gradiva in dela	K 1997_2_3_KDE 60
medknjižnični izposoji - zlasti univerzitetnih	knjižnic,	ki nudijo podporo študiju na univerzah - ter	K 1997_2_3_MV_LSA 0
Medknjižničria izposoja pomeni medsebojno povezovanje	knjižnic	in ima v slovenskem prostoru bogato zgodovino	K 1997_2_3_MV_LSA 4
svoja naročila za medknjižnično izposojo, od	knjižnic	pa je odvisno, ali jim bodo to možnost dale na	K 1997_2_3_MV_LSA 13
oblikujejo se mnoga praktična stališča za delo	knjižnic,	kot npr. standardi, smernice itd. Medknjižnična	K 1997_2_3_MV_LSA 18
ki imajo velik vpliv tudi na delo akademskih	knjižnic.	Vse več informacij je shranjenih in dostopnih	K 1997_2_3_MV_LSA 19
dobava dokumentov. Online dostopni katalogi	knjižnic	in vzajemni katalogi so nepogrešljivo orodje	K 1997_2_3_MV_LSA 28
znanstvenih revij in celotna besedila. Nove naloge	knjižnic	so torej poiskati povezave z viri, kakor tudi	K 1997_2_3_MV_LSA 36
Danskem konec avgusta letos so knjižničarji iz treh	knjižnic	CERN, Geneva, Švica; University Library Aalborg	K 1997_2_3_MV_LSA 42
izposoje je bil tudi daljši kot 24 ur) - poslanstvo	knjižnic	je zadovoljiti uporabnika in mu nuditi relevantno	K 1997_2_3_MV_LSA 51
Ampak z digitalizacijo nedvomno gradimo nov tip	knjižnic	in si zagotavljamo svoje mesto v moderni družbi	K 1997_2_3_MV_LSA 101
stanja delovanja osnovnošolskih in srednješolskih	knjižnic	na območju občin Novo mesto, Šenternej in Škocjan	K 1997_2_3_MZJ 0
Temelji na primerjavi dejanskega stanja šolskih	knjižnic	s standardi in normativi za šolske knjižnice	K 1997_2_3_MZJ 1
anketiranih 16 osnovnošolskih in 5 srednješolskih	knjižnic.	Jedro članka predstavlja analiza ankete in ugotavljanj	K 1997_2_3_MZJ 2
potrdil Idejni koncept razvoja slovenskih šolskih	knjižnic	in podprojekt Vzorčne šolske knjižnice Formirale	K 1997_2_3_MZJ 11
vključujejo se v programe Ro/2, vse več šolskih	knjižnic	je vključenih v COBISS/OPAC, v knjižnice prihaja	K 1997_2_3_MZJ 11
državnem nivoju smo dobili analizo delovanja šolskih	knjižnic	v letu 1992, avtorice Silve Novljan. Šolska knjižnica	K 1997_2_3_MZJ 12
1990) ter z rezultati analize stanja šolskih	knjižnic	Silve Novljan iz publikacije Šolska knjižnica	K 1997_2_3_MZJ 17
naloge šolske knjižnice Cilji in naloge šolskih	knjižnic	so natančno opredeljeni s standardi, ki pravijo	K 1997_2_3_MZJ 19
kaže na precej slabšo kadrovsko zasedenost naših	knjižnic.	V 3 knjižnicah srednjih šol imajo 5 knjižničnih	K 1997_2_3_MZJ 42
strokovno kadrovsko zasedenost naših srednješolskih	knjižnic.	Poseben problem pri kadrih v šolskih knjižnicah	K 1997_2_3_MZJ 50
knjižnici imata od 5000 do 8000 enot, - 7 šolskih	knjižnic	ima od 8000 do 11000 enot, - 2 knjižnici imata	K 1997_2_3_MZJ 60
zaloge knjižnega gradiva mi je odgovorilo 15	knjižnic.	Za število naslovov in izvodov periodičnega tiska	K 1997_2_3_MZJ 64
neknjižnega gradiva pa nisem dobila podatkov od 4	knjižnic.	Šolske knjižnice razpolagajo tudi s 493 naslovi	K 1997_2_3_MZJ 65
Rezultati analize slovenskih osnovnošolskih	knjižnic	pričajo tudi o skoraj enakem odnosu, 96% : 4	K 1997_2_3_MZJ 71
odgovarja tudi rezultatu ankete drugih slovenskih	knjižnic	(17,6 knjige na učenca) je zadovoljivo in ima	K 1997_2_3_MZJ 72
in učitelja). Od treh naših srednješolskih	knjižnic,	ima ena nekaj več kot 6000 enot, dve pa od 14000	K 1997_2_3_MZJ 78
Osnovna šola Za celotni letni prirast mi je le 7	knjižnic	od 15 anketiranih posredovalo popolne podatke	K 1997_2_3_MZJ 88
posameznih zvrsteh knjižničnega gradiva. 8 anketiranih	knjižnic	mi ni posredovalo podatkov o številu naslovov	K 1997_2_3_MZJ 88
številu naslovov in izvodov periodičnega tiska, 10	knjižnic	pa mi ni posredovalo podatkov o številu izvodov	K 1997_2_3_MZJ 88
UDK, naslovni,tematski) nima 8 osnovnošolskih	knjižnic	ali 53% knjižnic.AIK klasičnega kataloga nimata	K 1997_2_3_MZJ 118
tematski) nima 8 osnovnošolskih knjižnic ali 53%	knjižnic.	AIK klasičnega kataloga nimata dve knjižnici,	K 1997_2_3_MZJ 118
AIK klasičnega kataloga nimata dve knjižnici, 5	knjižnic	nima UDK kataloga, torej uporabniku ne more izbrati	K 1997_2_3_MZJ 119
gradiva v okviru določenega strokovnega področja, 5	knjižnic	pa nima klasičnega naslovnega kataloga. Situacija	K 1997_2_3_MZJ 119
je računalniško opremljenih 12 osnovnošolskih	knjižnic,	z drugimi besedami, 80% osnovnošolskih knjižnic	K 1997_2_3_MZJ 121
knjižnic, z drugimi besedami, 80% osnovnošolskih	knjižnic	ima zdaj računalniške AIK,UDK in naslovne kataloge	K 1997_2_3_MZJ 121
šol že ima avtomatizirano izposojo , to je 10	knjižnic	ali 66%, od teh desetih knjižnic 4 že izposojajo	K 1997_2_3_MZJ 122
izposojo , to je 10 knjižnic ali 66%, od teh desetih	knjižnic	4 že izposojajo s pomočjo črtne kode. Nekatere	K 1997_2_3_MZJ 122
temeljne knjižnične zaloge vseh osnovnošolskih	knjižnic.	Razveseljuje dejstvo, da se bodo zdaj šolski	K 1997_2_3_MZJ 125
pri uvajanju računalnikov v delo in poslovanje	knjižnic.	Odločitve za vključenost v COBISS in Internet	K 1997_2_3_MZJ 139
knjižničarju. Za današnjo stopnjo razvoja šolskih	knjižnic	(pomanjkanje prostora, pomanjkanje kadra, pomanjkanje	K 1997_2_3_MZJ 144
prostor ter v stvarno stanje in stroške slovenskih	knjižnic,	je za zaključke potrebno opredeliti vsaj 3 knjižnične	K 1997_2_3_NPM 55
knjižničnem informacijskem sistemu so to vse vrste	knjižnic,	mora imeti organizacijo in predstavitev informacij	K 1997_2_3_NS 14
informacijski pismenosti, o uporabi tehnologije in	knjižnic	v knjižničnem sistemu.Z znanjem lažje uveljavlja	K 1997_2_3_NS 37
brez katere ne bodo mogli usvojiti znanja o rabi	knjižnic	in njihovih informacijskih virov.Razredni učitelj	K 1997_2_3_NS 74
v vse kraje in poskrbeti, da bi v obeh vrstah	knjižnic	deloval strokovno izobražen kader, saj je s tem	K 1997_2_3_NS 90
njižničarstva. Morda tudi zato formalni ustanovitelji	knjižnic	(ki so pogosto nepoznavalci knjižnic) še zmeraj	K 1997_2_3_NS 97

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani