knjižnic* (1.101-1.200)

ustanovitelji knjižnic (ki so pogosto nepoznavalci	knjižnic)	še zmeraj zaposlujejo knjižničarsko neizobražene	K 1997_2_3_NS 97
pri pripravljanju strokovnih smernic razvoja	knjižnic	(čemu bomo dali poudarek, prioriteto?), pri uveljavljanju	K 1997_2_3_NS 100
znanja. Rada sem to, kar sem, ker kot uporabnik	knjižnic	cenim knjižničarsko znanje.Z veseljem povem profesion	K 1997_2_3_NS 103
faktorjev, ki vplivajo na povezovanje različnih tipov	knjižnic	in strukturo uporabnikov. V zaključku so predstavljen	K 1997_2_3_PL 3
bi morali najti tudi del prispevka in deleža	knjižnic,	kakor tudi ustrezen status knjižničark oz. knjižničarjev	K 1997_2_3_PL 11
literature, pripomočkov, kakor tudi različnih tipov	knjižnic;	- rezultati so velik doprinos k šolskemu oz.	K 1997_2_3_PL 40
pokazati znanje na drugačen način. 4. Pomen šole in	knjižnic	- knjižničark in knjižničarjev - za delo mladih	K 1997_2_3_PL 41
pripeljali do tega, da se bodo morali različni tipi	knjižnic	in šol med seboj povezovati, si izmenjevati izkušnje	K 1997_2_3_PL 41
šolah in knjižnicah poznali posebnosti vseh tipov	knjižnic,	poznali njihove ponudbe, potrebe in uporabnike	K 1997_2_3_PL 42
življenjskem obdobju srečujejo z različnimi tipi	knjižnic,	naj si bo to zaradi šolanja, zaposlitve, raziskovanja	K 1997_2_3_PL 43
uporabljamo. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na napako	knjižnic,	da se premalo reklamirajo, ostajajo preveč zaprte	K 1997_2_3_PL 45
proces. 5. Možni načini za aktivno vključevanje	knjižnic	v raziskovalno dejavnost mladih Navajam le nekaj	K 1997_2_3_PL 46
predlogov, ki bi jih lahko uporabili v vseh tipih	knjižnic.	Seveda se zavedam, da so še mnogi drugi in morda	K 1997_2_3_PL 46
. Vsaka knjižnica naj ima seznam tudi drugih	knjižnic	iz lastnega področja, kakor tudi seznam knjižnic	K 1997_2_3_PL 55
knjižnic iz lastnega področja, kakor tudi seznam	knjižnic	iz drugih področij, zaradi dajanja informacij	K 1997_2_3_PL 55
predstavitveni prospekt s kratko predstavitvijo vseh tipov	knjižnic,	zbranih po področjih ali pa po tipih knjižnic	K 1997_2_3_PL 56
knjižnic, zbranih po področjih ali pa po tipih	knjižnic.	To bi služilo tako za dajanje informacij, kakor	K 1997_2_3_PL 56
..), seznanili z možnostmi za uporabo drugih	knjižnic	oz. ustanov...; - v vsaki knjižnici bi lahko	K 1997_2_3_PL 62
knjižnice (to naj bi omogočilo dostop do vseh tipov	knjižnic,	kakor tudi zaposlenim v knjižnici, da ustrezno	K 1997_2_3_PL 62
možnosti ne pomenijo ogrožanja posameznih tipov	knjižnic,	marveč predstavljajo bogatenje obstoječih knjižnic	K 1997_2_3_PL 67
knjižnic, marveč predstavljajo bogatenje obstoječih	knjižnic	z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem ter	K 1997_2_3_PL 67
tako v šolah kot v knjižnicah. Različni tipi	knjižnic	se morajo med seboj povezati in sodelovati.	K 1997_2_3_PL 73
meri bo to odvisno od njih, učiteljev mentorjev,	knjižnic,	šol in ne nazadnje od šolske in kulturne politike	K 1997_2_3_SJ 2
Povečalo seje število šolskih knjižničarjev, šolskih	knjižnic	in njihova opremljenost (knjižničar na šoli je	K 1997_2_3_SJ 3
Knjižničar na šoli je normativ. Šolskih	knjižnic	je več, so bolje opremljene, v razmahu pa je	K 1997_2_3_SJ 13
pred nekaj leti smo imeli pri nas sistem javnih	knjižnic,	osrednjih šolskih knjižnic je bilo več na osnovnih	K 1997_2_3_SJ 51
nas sistem javnih knjižnic, osrednjih šolskih	knjižnic	je bilo več na osnovnih šolah, po srednjih šolah	K 1997_2_3_SJ 51
dejavnosti. V sodobni informacijski družbi bo vloga	knjižnic	vedno večja in prihajalo bo do novih izzivov	K 1997_2_3_SJ 87
različne programe za propagando in predstavljanje	knjižnic.	Ena od takih tradicionalnih manifestacij je "Mesec	K 1997_2_3_TPD 19
knjižničarjev v državno in mednarodna združenja	knjižnic	in knjižničarjev.Aktivno vključevanje in sodelovanje	K 1997_2_3_TPD 20
področju iz izkušenj opažam premajhno povezanost	knjižnic.	Slovenski prostor je zaradi svoje velikosti obvladlji	K 1997_2_3_TPD 22
potopisna predavanja. c) organizirani obiski	knjižnic,	vodstvo skupin po knjižnici. d) aktivni stiki	K 1997_2_3_TPD 26
z javnostjo: - članki v časopisju; - brušure	knjižnic;	- plakati ter druge oblike reklame in informiranja	K 1997_2_3_TPD 26
strokovnih časopisov. BROŠURE Veliko slovenskih	knjižnic	že ima izdelano brošuro, v kateri lahko najdemo	K 1997_2_3_TPD 70
in sporočilnih možnosti. Kar nekaj slovenskih	knjižnic	že ima izdelane domače strani na internetu, na	K 1997_2_3_TPD 77
pomenilo vedeti, da bodo prav zaradi virtualnih	knjižnic	še bolj potrebni, da se bo njihov ugled v družbi	K 1997_2_3_UJ 22
večje množice uporabnikov v veselje direktorjev	knjižnic	lepo naraščal.S tem bo tudi ekonomski položaj	K 1997_2_3_UJ 98
poklicev v zgodovini človeštva? Ali virtualni svet	knjižnic	še potrebuje knjižničarja?Ali bo robotizacija	K 1997_2_3_UJ 106
še potrebuje knjižničarja? Ali bo robotizacija	knjižnic	izničila knjižničarja? Ali pa se bomo po kafkovsko	K 1997_2_3_UJ 107
knjižničarji smo v tem svetovnem mrežnem spletu	knjižnic,	ki teži v poenotenje.To je lahko pozitivno in	K 1997_2_3_UJ 121
pa že možne povezave tudi na lokalne kataloge	knjižnic	(npr. CSA links-to-holdings).Na domači strani	K 1997_2_3_VL_VM 58
strokovnih 5 ter nekaj naslovov katalogov velikih	knjižnic	. Oblikovati je potrebno bazo s ponudbo naslovov	K 1997_2_3_VL_VM 59
konzorcij: - je npr. skupina lokacij (sites) oz.	knjižnic	v okviru ene institutcije ali firme, ali mreža	K 1997_2_3_VL_VM 116
tehniška knjižnica je bila ob NUK ena zadnjih	knjižnic	v Sloveniji, ki do leta 1994 ni mogla ponuditi	K 1997_2_3_ZM 14
večino visokošolskih in splošnoizobraževalnih	knjižnic.	Prostor je predstavljal Centralni tehniški knjižnici	K 1997_2_3_ZM 14
omogočala tudi lažjo reorganizacijo obeh obstoječih	knjižnic	v nacionalno in univerzitetno, če bi se Univerza	K 1997_2_3_ZM 28
Delavci CTK so prebrali nekaj literature o selitvah	knjižnic	in pridobili precej selitvenih nasvetov od kolegov	K 1997_2_3_ZM 69
odločitvi ravnatelja, da podpre skupno gradnjo obeh	knjižnic.	Nikakor se niso hotele sprijazniti z dejstvom	K 1997_2_3_ZM 81
gradnjo UKL, s tem pa škodile predvsem uporabnikom	knjižnic,	ki so za mnogo let prikrajšani za boljše storitve	K 1997_2_3_ZM 110
knjižničarskih odzivov in tratenja črnila. Ravnatelji	knjižnic	se od časa do časa srečajo z izrednimi razmerami	K 1997_2_3_ZM 159
knjižnične statistike pri ugotavljanju uspešnosti	knjižnic	in predstavi mednarodni standard o kazalcih uspešnosti	K 1997_4_AM 3
predstavi mednarodni standard o kazalcih uspešnosti	knjižnic.	Uvod Knjižnice so že od svojega nastanka dalje	K 1997_4_AM 3
ukvarjati šele v zadnjih desetletjih, ko obstoj	knjižnic	ni več samoumeven, saj so se tudi javne oziroma	K 1997_4_AM 7
postajajo vedno bolj kritični in zahtevni in tudi od	knjižnic,	sicer tradicionalno nekomercialnih ustanov, pričakujejo	K 1997_4_AM 9
ciljev ali o tem, kakšen vpliv imajo storitve	knjižnic	na njihovo okolje (uporabnike) in kako je le	K 1997_4_AM 13
meril za ugotavljanje uspešnosti 1 delovanja	knjižnic	(ang. library performance measurement). Kljub	K 1997_4_AM 14
omejeno vrednostjo pri ugotavljanju uspešnosti	knjižnic.	Namen prispevka je tudi, da vzpodbudi našo knjižničars	K 1997_4_AM 20
Statistics, 1975-, str. 63) "Podatki najstarejših	knjižnic	o številu njihovih rokopisov so prvi zametki	K 1997_4_AM 61
dveh konferencah. Drugo mednarodno statistiko	knjižnic	je Unesco zbiral leta 1955 in potem redno vsaki	K 1997_4_AM 117
nova merila za merjenje (uspešnosti) delovanja	knjižnic.	Da pa bi bili statistični podatki o knjižnicah	K 1997_4_AM 123
priporočil iz leta 1970 vprašalniki o delovanju	knjižnic	dokaj enostavni.Na začetku so spraševali po petih	K 1997_4_AM 127
kot po devetih. Unesco je podatke za vse tipe	knjižnic	ves čas objavljal v eni tabeli. 8 ISO (International	K 1997_4_AM 129
omenili določilo, da naj se mednarodna statistika	knjižnic	zbira redno, in sicer vsaka 3 leta in zajema	K 1997_4_AM 134
osebje. Drugo poglavje je namenjeno klasifikaciji	knjižnic	in opisuje nacionalne knjižnice, knjižnice visokošolskih	K 1997_4_AM 141
zbiranja. Zbirali naj bi podatke o: številu	knjižnic	glede na njihov tip, populaciji, kateri so le	K 1997_4_AM 143
knjižnicah in v njihov pomen za izboljšanje delovanja	knjižnic.	Priporočila niso prinesla bistvenih sprememb in	K 1997_4_AM 144
vprašalnik preoblikuje v dva ali tri, glede na tip	knjižnic,	ter da se spremeni čas zbiranja podatkov - namesto	K 1997_4_AM 150
vprašalnikov (zbirali podatke le za določen tip	knjižnic)	.Predlog je bil leta 1981 v Leipzigu sprejet in	K 1997_4_AM 150
vprašalniki za zbiranje mednarodne statistike	knjižnic	Statistične podatke o knjižnicah objavlja Unesco	K 1997_4_AM 152
najprej pripravil enoten vprašalnik za vse tipe	knjižnic,	ki naj bi ga razpošiljal vsaka tri leta, zajemal	K 1997_4_AM 154
ugotovili, da hkratno zbiranje podatkov za vse vrste	knjižnic	povzroča preveč tehničnih težav tako pri zbiranju	K 1997_4_AM 155
dele, tako da vsak del zajema eno ali dve vrsti	knjižnic	in sicer: 1. del: Splošne, nacionalne in druge	K 1997_4_AM 155
Specialne knjižnice. Vprašalniki za posamezne vrste	knjižnic	se razlikujejo glede na število in vrsto podatkov	K 1997_4_AM 156
poročanja; podatke zbirajo le za nekatere vrste	knjižnic	(ponavadi podatkov za šolske in specialne knjižnice	K 1997_4_AM 156
pripravo in sprejemanje standardov s področja	knjižnic,	informacijskih in dokumentacijskih centrov, indeksiranja	K 1997_4_AM 157
knjižnične statistike pri ugotavljanju uspešnosti	knjižnic.	2.3.2.2 Standard ISO za mednarodno knjižnično	K 1997_4_AM 168
načrtovanju in izvedbi statističnih popisov svojih	knjižnic	seveda upoštevajo, vendar pa ugotavljajo, da	K 1997_4_AM 171
upoštevane pri izdelavi vprašalnikov o delu slovenskih	knjižnic	in pri navodilih za njihovo izpolnjevanje.Omenili	K 1997_4_AM 173
največkrat za komentarje ob letnih pregledih dela	knjižnic	ali pa je problematika omenjena znotraj posameznih	K 1997_4_AM 176
mesecev in let ter s statističnimi podatki drugih	knjižnic.	Indeks mora biti knjižničarju v pomoč pri načrtovanju	K 1997_4_AM 184
Pregelj (1950) v priročniku za delo ljudskih	knjižnic	kot njihovo najpomembnejšo nalogo navaja propagando	K 1997_4_AM 191
Šlajpahova v priročniku za knjižničarje ljudskih	knjižnic,	kjer jim svetuje, da naj redno vodijo statistične	K 1997_4_AM 193
da naj redno vodijo statistične podatke o delu	knjižnic,	kajti brez verodostojnih, skrbnih in natančnih	K 1997_4_AM 193
omogoča le primerjavo kvantitativnih značilnosti	knjižnic	in ne govori o kvaliteti dela knjižnice, pa je	K 1997_4_AM 206
sir. V Priročniku za poslovanje specialnih	knjižnic	v poglavju o vodenju knjižnične statistike Šlajpahova	K 1997_4_AM 209
opozorila na vprašanje ugotavljanja uspešnosti dela	knjižnic	s pomočjo kazalcev kakovosti. Še leta 1985 zasledimo	K 1997_4_AM 214
koli kvalitetnejše ocene stanja in poslovanja	knjižnic	neprimerni.Zelo olajšano bi bilo delo knjižnic	K 1997_4_AM 217
knjižnic neprimerni. Zelo olajšano bi bilo delo	knjižnic	in zagotovljena kvaliteta podatkov, če bi se	K 1997_4_AM 218
za poenotenje vodenja podatkov vsaj po vrstah	knjižnic.	.."(Korže-Strajnar, 1985, str. 64). 15 "Vsi našteti	K 1997_4_AM 218
delovnih pripomočkih za organizacijo poslovanja	knjižnic	(1987) predlagala različne obrazce za zajemanje	K 1997_4_AM 224
različne obrazce za zajemanje podatkov o delu	knjižnic,	da knjižnice ne bi več vsaka na svoj način zbirala	K 1997_4_AM 224
neprimerljivi in zamegljujejo pravo podobo stanja	knjižnic"	(Korže-Strajnar, 1987, str. 5).Statistične evidence	K 1997_4_AM 224
vodenje evidenc o delu (splošnoizobraževalnih)	knjižnic	so dejansko pomenili pomemben korak k poenotenemu	K 1997_4_AM 230
sodobnih načel knjižničnega managementa večina naših	knjižnic	še ne pozna. 2.4.2 Zbiranje (statističnih) podatkov	K 1997_4_AM 237
zakonodaja ni priznala in so bili maloštevilni delavci	knjižnic	le državni uradniki (Dvajset let..., 1968, str	K 1997_4_AM 239

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani