knjižnic* (901-1.000)

kijih ni bilo v OCLC, je iskal v katalogih štirih	knjižnic	na Internetu. Našel je 75% podatkov.	K 1997_1_PM 39
preverjal v OCLC in šestih katalogih ameriških	knjižnic	tiste podatke, ki jih ni bilo v RLIN.Našel je	K 1997_1_PM 42
iskanjem virov za diplomsko nalogo o zgodovini	knjižnic	Filozofske fakultete v Ljubljani sem v Zgodovinskem	K 1997_1_SH 1
osvetliti pomen in vlogo obeh velikih mož v razvoju	knjižnic	slovenskega glavnega mesta. Ustanovitev ljubljanske	K 1997_1_SH 2
stran 55-68 SODELOVANJE DVEH VRST	KNJIŽNIC	Z VIDIKA INFORMACIJSKIH POTREB UPORABNIKOV IN	K 1997_1_SM 0
izobraževanja bodočih aktivnih uporabnikov visokošolskih	knjižnic.	To je še toliko bolj pomembno, ker obe vrsti knjižnic	K 1997_1_SM 1
To je še toliko bolj pomembno, ker obe vrsti	knjižnic	sodita na izobraževalno področje. Uvod Običajno	K 1997_1_SM 2
povezovanja šolskih in splošno- izobraževalnih	knjižnic.	O povezovanju šolskih m visokošolskih knjižnic	K 1997_1_SM 3
knjižnic. O povezovanju šolskih m visokošolskih	knjižnic	pa ni veliko prispevkov, čeprav sodita obe vrsti	K 1997_1_SM 4
ni veliko prispevkov, čeprav sodita obe vrsti	knjižnic	na izobraževalno področje.Že s tega vidika bi	K 1997_1_SM 4
v povezavi z informacijskimi službami drugih	knjižnic	v sistemu kos nalogam, ki jih postavljajo vedno	K 1997_1_SM 9
izobražujejo bodoče uporabnike visokošolskih	knjižnic.	S tega vidika bi lahko pričakovali večjo povezavo	K 1997_1_SM 11
osrednja točka delovanja sodobnih visokošolskih	knjižnic.	Zato je pomembno, da so organizirane tako, da	K 1997_1_SM 17
informacij. To je tudi razlog, da vedno več	knjižnic	zaposluje informacijske strokovnjake, ki pomagajo	K 1997_1_SM 22
uporabljajo knjižnice več univerz. Povezanost	knjižnic	z medknjižnično izposojo in interaktivnim iskanjem	K 1997_1_SM 28
kije temeljil na ideji o skupnosti visokošolskih	knjižnic	v Mariboru, vendar se ni uresničil.Prizadevanja	K 1997_1_SM 40
uspelo vzpostaviti mrežo mariborskih visokošolskih	knjižnic.	V okviru knjižničnega informacijskega sistema	K 1997_1_SM 42
nadaljevanju KISUM) deluje devet visokošolskih	knjižnic,	njihova organizacija in poslovanje sta bili že	K 1997_1_SM 43
pravi, d a j e nujnost povezovanja in sodelovanja	knjižnic	temeljna."Načelo vsi imeti vse ne velja niti	K 1997_1_SM 47
se lahko vpiše v katerokoli od visokošolskih	knjižnic,	običajno se vsi na osnovi potrdila o šolanju	K 1997_1_SM 55
vseslovenski bazi COBIB in v katalogih posameznih	knjižnic,	ki so vključene v sistem COBISS.Uporabniki knjižnice	K 1997_1_SM 96
Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst	knjižnic	z vidika informacijskih potreb uporabnikov in	K 1997_1_SM 104
je nudila veliko možnosti za sodelovanje obeh	knjižnic,	še zlasti zato, ker so gimnazijski uporabniki	K 1997_1_SM 104
uporabniki bodoči aktivni uporabniki visokošolskih	knjižnic.	3.1.1.Izobraževanje uporabnikov za raziskovalno	K 1997_1_SM 104
vsebino: viri informacij, vrste dokumentov, vrste	knjižnic,	INDOK centri, citiranje literature, izbor ustrezne	K 1997_1_SM 112
primarne in sekundarne vire, priročnike, vrste	knjižnic,	knjižnični informacijski sistem, citiranje uporabljene	K 1997_1_SM 136
enotno izkaznico in možnost obiskovanja vseh	knjižnic	v KISUM.V višjih letnikih, zlasti v četrtem,	K 1997_1_SM 142
izposoja Ena najstarejših oblik sodelovanja obeh	knjižnic	je medknjižnična izposoja. Običajno poteka v	K 1997_1_SM 145
poti velikokrat naroča gradivo iz visokošolskih	knjižnic.	Knjige ali članke, ki niso dostopni v slovenskih	K 1997_1_SM 149
izobražujejo bodoče aktivne uporabnike visokošolskih	knjižnic,	zato bi morala biti v praksi prisotna večja,	K 1997_1_SM 162
bolj sistematična povezava med obema vrstama	knjižnic,	zlasti na področju izobraževanja uporabnikov	K 1997_1_SM 162
ima možnost neposredno uporabljati vse vrste	knjižnic,	kar pomeni, da je uporabnik šolske knjižnice	K 1997_1_SM 167
da je uporabnik šolske knjižnice, UKM in vseh	knjižnic	v KISUM.Vsak se lahko brezplačno vpiše tudi v	K 1997_1_SM 167
Ostale Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst	knjižnic	z vidika informacijskih potreb uporabnikov in	K 1997_1_SM 170
tudi glavna značilnost sodobnih visokošolskih	knjižnic,	da je uporabnik osrednja točka njihovega delovanja	K 1997_1_SM 179
knjižnici prevladujejo, sledi nadaljnja delitev	knjižnic	na splošnoizobraževalne, šolske, strokovne itd	K 1997_1_SR 5
Predstavitev univerzitetnih oz. visokošolskih	knjižnic	tehnološko najbolj razvite države na svetu na	K 1997_1_VZ 8
njimi so tudi bodoči uporabniki univerzitetnih	knjižnic.	Za knjižnice in knjižničarje je uporaba Interneta	K 1997_1_VZ 12
različnih virov informacij in javnih katalogov mnogih	knjižnic	po svetu, kar jim omogoča, da lahko bolje zadovoljujejo	K 1997_1_VZ 13
dovoljujejo potrebe svojih uporabnikov. Za uporabnike	knjižnic	pa pomeni možnost priključitve z domačega aH	K 1997_1_VZ 14
drugih strokovnjakov, povezanih v Zvezo ameriških	knjižnic	(ALA).Čeprav ima država veliko univerzitetnih	K 1997_1_VZ 19
ALA). Čeprav ima država veliko univerzitetnih	knjižnic,	so zanje uspeli poenotiti metodologijo za zbiranje	K 1997_1_VZ 20
Pojem univerzitetne knjižnice kot posebne vrste	knjižnic	je začel uvajati Unesco in leta 1974 je bila	K 1997_1_VZ 26
in leta 1974 je bila uveljavljena nova delitev	knjižnic	kot mednarodni standard.V njem so kot posebne	K 1997_1_VZ 26
tej delitvi obstajajo tri vrste visokošolskih	knjižnic	(Ambrožič, 1993a: 8): - glavna (mam) ali osrednja	K 1997_1_VZ 28
univerzitetna knjižnica ali skupina prostorsko ločenih	knjižnic	univerze, a pod enim vodstvom; - knjižnice univerznih	K 1997_1_VZ 28
ameriških t. i. akademskih (college and university)	knjižnic	se od leta 1990 naprej ukvarja Razvojni center	K 1997_1_VZ 29
ameriških državah in DC skupaj 3274 visokošolskih	knjižnic.	Pri uvajanju projekta za izboljšanje popisa akademski	K 1997_1_VZ 34
uvajanju projekta za izboljšanje popisa akademskih	knjižnic	sta sodelovala Narodna komisija za knjižnice	K 1997_1_VZ 35
za raziskovanje in statistiko Zveze ameriških	knjižnic.	(Williams, 1994: 4) Organizacijski model ameriških	K 1997_1_VZ 35
Organizacijski model ameriških univerzitetnih	knjižnic	se od našega razlikuje. V ZDA imajo centralizirane	K 1997_1_VZ 36
delovno. Centralizacija omogoča večjo učinkovitost	knjižnic.	(Ambrožič, 1993a: 34) Amerika ima veliko privatnih	K 1997_1_VZ 39
dve organizacijsko ločeni mreži visokošolskih	knjižnic:	ljubljanske in mariborske univerze.Ljubljansko	K 1997_1_VZ 41
1993b), kjer navaja tri organizacijske tipe	knjižnic	univerze: nepovezane oddelčne knjižnice fakultete	K 1997_1_VZ 42
fakultete - brez centralne knjižnice (npr. 16	knjižnic	Filozofske fakultete), centralne knjižnice -	K 1997_1_VZ 42
obstaja centralna knjižnica in več oddelčnih	knjižnic	(Biotehniška, Pravna fakulteta idr.).Formalno	K 1997_1_VZ 42
informacij ter večji stroški poslovanja. Število teh	knjižnic	se spreminja v odvisnosti od statusa njihovih	K 1997_1_VZ 48
NUK, CTK), 51 članic ljubljanske univerze in 10	knjižnic	nedefiniranega statusa.Mariborska univerza ima	K 1997_1_VZ 49
statusa. Mariborska univerza ima 7 visokošolskih	knjižnic.	Drugače pa je s knjižnicami mariborske univerze	K 1997_1_VZ 50
vsega začetka bolj enotna mreža visokošolskih	knjižnic	z Univerzitetno knjižnico (UKM) kot glavno knjižnico	K 1997_1_VZ 51
ponovno) polnopravna članica univerze. Je pa teh	knjižnic	manj, poleg tega pa je pri vzpostavljanju knjižničnega	K 1997_1_VZ 52
dokumenti, ki jih na mrežo pošilja Zveza ameriških	knjižnic.	Ta s svojimi številnimi odbori, službami in uradi	K 1997_1_VZ 55
nas je število visokošolskih in univerzitetnih	knjižnic	v ZDA.V letu 1992 je bilo od 122.663 (ocena)	K 1997_1_VZ 58
ZDA. V letu 1992 je bilo od 122.663 (ocena)	knjižnic	vseh vrst 32744 akademskih, torej nekaj manj	K 1997_1_VZ 59
akademskih, torej nekaj manj kot 2,7 % vseh ameriških	knjižnic.	Za primerjavo pa še pogled v Encarto (Microsoft	K 1997_1_VZ 59
številke. Leta 1990 naj bi bilo 34.600 vseh	knjižnic,	od tega skoraj 4600 (?) univerzitetnih (college	K 1997_1_VZ 61
000.000 filmskih in video enot. Velikost zaloge	knjižnic	se giblje med 5.000 (146 knjižnic) in več kot	K 1997_1_VZ 63
Velikost zaloge knjižnic se giblje med 5.000 (146	knjižnic)	in več kot milijon volumnov (152 knjižnic).	K 1997_1_VZ 63
146 knjižnic) in več kot milijon volumnov (152	knjižnic)	. Knjižnice so zaposlovale skupaj okrog 96.000	K 1997_1_VZ 63
zaposlenega v javnem sektorju, čeprav je število javnih	knjižnic	manjše (1515) kot privatnih (1759). Za jesen	K 1997_1_VZ 65
pogledamo po državah, imajo največ akademskih	knjižnic	v naslednjih državah: v Kaliforniji (291), New	K 1997_1_VZ 69
tudi javno dostopne kataloge. Za uporabnike	knjižnic	je pomenila velik korak naprej naraščajoča raba	K 1997_1_VZ 72
javni katalogi so dosegljivi v večini akademskih	knjižnic	s terminalov in osebnih računalnikov, mnogi pa	K 1997_1_VZ 82
mnogi pa tudi preko internih mrež kampusov izven	knjižnic.	Prek Interneta pa so dostopni v povprečno 64,5	K 1997_1_VZ 82
Prek Interneta pa so dostopni v povprečno 64,5%	knjižnic;	dostopnost narašča, višja ko je stopnja zahtevnosti	K 1997_1_VZ 83
vseh knjižnicah, uporabniki pa povprečno v 78%	knjižnic,	najpogostejša tipa dostopa sta Gopher in WWW	K 1997_1_VZ 83
Gopher in WWW, kiju največ uporabljajo. Veliko	knjižnic	nudi elektronski dostop do referenčnih baz podatkov	K 1997_1_VZ 84
razvila dobra polovica ameriških univerzitetnih	knjižnic.	Njihovo število je največje pri univerzah z doktorskim	K 1997_1_VZ 92
strani največjih in najbolj znanih univerzitetnih	knjižnic:	Harvard, Vale, California-Berkeley,... pogledali	K 1997_1_VZ 94
pogledali pa smo tudi v države z manjšim številom	knjižnic	(Wyoming, Nevada, Alaska).Po obsegu je največja	K 1997_1_VZ 94
online, že omenjenega HOLLIS-a, domačih strani	knjižnic	sistema, katalogov študijskih smeri na Harvardu	K 1997_1_VZ 101
študijskih smeri na Harvardu ter katalogov drugih	knjižnic	(med drugimi Kongresna knjižnica, Kalifornijska	K 1997_1_VZ 101
nekatere splošne podatke za 5419 univerzitetnih	knjižnic.	Vse skupaj so imele 1,452.203 naslovov, od teh	K 1997_1_VZ 130
kjer si lahko pogledamo seznam univerzitetnih 20	knjižnic	in dveh "neuniverzitetnih" knjižnic: NUK in CTK	K 1997_1_VZ 133
univerzitetnih 20 knjižnic in dveh "neuniverzitetnih"	knjižnic:	NUK in CTK.Na domači strani NUK se z malo truda	K 1997_1_VZ 133
velikih je sicer možen dostop do katalogov vseh	knjižnic,	saj se je razvilo dobro sodelovanje pri graditvi	K 1997_1_VZ 144
knjižnice drugih tipov. Takšno sodelovanje več tipov	knjižnic	je značilno tudi za ameriške knjižnice manjših	K 1997_1_VZ 145
mogoče. Zasluge za dobro splošno predstavitev	knjižnic	(tudi univerzitetnih) pa ima v veliki meri Zveza	K 1997_1_VZ 156
univerzitetnih) pa ima v veliki meri Zveza ameriških	knjižnic.	V povezavi s prihodnostjo knjižnic Južnič (1990	K 1997_1_VZ 156
ameriških knjižnic. V povezavi s prihodnostjo	knjižnic	Južnič (1990:166) ugotavlja, daje "smisel avtomatizacije	K 1997_1_VZ 157
delovnem mestu ali doma. Vendar to ne pomeni konec	knjižnic,	kot so nekateri predvidevali, saj je do "virtualne	K 1997_1_VZ 158
drugi, večji knjižnici. Tudi delavci večjih	knjižnic	praviloma nimajo možnosti del prakse opravljati	K 1997_2_3_AM 53
delovale v okviru izobraževalnih ustanov ali večjih	knjižnic.	Obstojale so tudi poletne šole in izobraževalni	K 1997_2_3_AM 64
knjižničarstva npr. društvo bibliotekarjev, društvo	knjižnic,	zveza takšnih društev ipd. Standarde, ki naj	K 1997_2_3_AM 66
dokazati ministrstvom, pristojnim za posamezne vrste	knjižnic,	da morajo biti temeljni pogoji za vstop v stroko	K 1997_2_3_AM 291
napredovanje znotraj nje enotni ne glede na vrsto	knjižnic.	In nenazadnje, dokler še nimamo tako pestre izobraževa	K 1997_2_3_AM 291
bralce. 1.uvod V okvir splošnoizobraževalnih	knjižnic	v Sloveniji sodijo tudi mladinske oz. pionirske	K 1997_2_3_BB 1
mladostniki do 15. leta starosti. Člani pionirskih	knjižnic	(Pionirske knjižnice Rotovž, Pionirske knjižnice	K 1997_2_3_BB 2
knjižničarji opravljajo v okviru splošnoizobraževalnih	knjižnic	in šolskih knjižnic "gigantsko delo" v korist	K 1997_2_3_BB 7
okviru splošnoizobraževalnih knjižnic in šolskih	knjižnic	"gigantsko delo" v korist otrok in mladine, saj	K 1997_2_3_BB 7

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani