knjižnic* (801-900)

Hrvatske. Gre namreč za samostojno zvezo ljudskih	knjižnic	in čitalnic, torej za posebno ljudsko-knjižničarsko	K 1957_4_RJ 7
glavne naloge navedene Zveze "razvijanje mreže	knjižnic	in čitalnic in dviganje kvalitete njihove dejavnost	K 1957_4_RJ 8
knjižnica", ki naj bi obravnavala problematiko	knjižnic	in č i t a l nic, registrirala njihovo kulturo	K 1957_4_RJ 10
marksistične literature v ljudske knjižnice - Odbori	knjižnic	in čitalnic -Otroške knjižnice -	K 1957_4_RJ 16
ima revija stalno rubriko z naslovom "Aktivnost	knjižnic	in čitalnic", v kateri obravnava konkretne probleme	K 1957_4_RJ 20
kateri obravnava konkretne probleme posameznih	knjižnic	in vse republike na podlagi dopisov; dalje ima	K 1957_4_RJ 20
KNJIŽNICE V FRANCIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI VODSTVO	KNJIŽNIC	Čeprav v Franciji nimajo zakona o bibliotekah	K 1957_4_SM 0
vrhovni upravni organ za knjižničarstvo, Direkcija	knjižnic,	pridobila po drugi svetovni vojni tak ugled,	K 1957_4_SM 0
nasveti usmerja ne le politiko velikih mestnih	knjižnic,	ampak da sega njen vpliv prav do vaških lokalnih	K 1957_4_SM 0
oblasti. Za nas je zanimivo, kako je Direkcija	knjižnic	sestavljena.Sestavljajo jo naslednji oddelki	K 1957_4_SM 1
ki se ukvarja z vprašanji zamenjav. Direkcija	knjižnic	je pooblastila Nacionalno knjižnico v Parizu	K 1957_4_SM 9
vprašanje centralnega kataloga. Pod direkcijo	knjižnic	spadajo naslednje knjižnice: I .Nacionalna knjižnica	K 1957_4_SM 12
Bibliotheque d'art ed d'archeologie/. Pod Direkcijo	knjižnic	spadajo tudi univerzitetne knjiž nice pri akademijah	K 1957_4_SM 17
Mestne knjižnice. Zaščitenih mestnih	knjižnic	je 42.Knjižni fond teh knjižnic je posebno važen	K 1957_4_SM 23
Zaščitenih mestnih knjižnic je 42. Knjižni fond teh	knjižnic	je posebno važen.Z njim je knjižnica obogatila	K 1957_4_SM 24
leta 1739 po konfiskaciji plemiških in cerkvenih	knjižnic.	Znanstveno osebje teh knjižnic / to je bibliotekarji	K 1957_4_SM 25
in cerkvenih knjižnic. Znanstveno osebje teh	knjižnic	/ to je bibliotekarji/ spada k državnim uslužbencem	K 1957_4_SM 26
državnim uslužbencem. Razen zaščitenih mestnih	knjižnic	razlikujejo še knjižnice pod nadzorstvom /controlees	K 1957_4_SM 27
in poučnim čtivom s pomočjo bibliobusov. Teh	knjižnic	je osemnajst. ZNANSTVENE KNJIŽNICE Leto 1518	K 1957_4_SM 30
Julien Cain, ki je hkrati direktor Direkcije	knjižnic	v Franciji.V administrativnem svetu nas presenetijo	K 1957_4_SM 44
knjižnicam. Ponatise del oddajajo Direkciji	knjižnic,	ta pa j i h razdeli med ljudske knjižnice.Devetnajst	K 1957_4_SM 56
i h razdeli med ljudske knjižnice. Devetnajst	knjižnic	izven Pariza ima posebno nalogo, da nadzorujejo	K 1957_4_SM 57
opatije St. Genevieve in je ena redkih samostanskih	knjižnic,	ki j i h francoska revolucija ni okrnila, ampak	K 1957_4_SM 147
Razen tega to tudi ni potrebno, ker opis teh	knjižnic	ne bi bistveno prispeval k drugačnemu presojanju	K 1957_4_SM 225
drugačnemu presojanju pomena znanstvenih francoskih	knjižnic,	ki so v nekem oziru zaradi izjemnega položaja	K 1957_4_SM 225
prihranek pri osebnih izdatkih. Glavna naloga	knjižnic	je bila predvsem v posredovanju znanja bralcem	K 1957_4_nn 6
i l i edini glede važnosti in umestnosti teh	knjižnic.	Ugotovili so, da je 65 knjižnic dovolilo svojim	K 1957_4_nn 7
umestnosti teh knjižnic. Ugotovili so, da je 65	knjižnic	dovolilo svojim čitateljem prost dostop do polic	K 1957_4_nn 8
popotne vtise, ko je obiskal nekaj ameriških	knjižnic	l. 1912. Središče knjižnice je velika soba, kjer	K 1957_4_nn 14
moglo zgodili, da je samo v eni izmed večjih	knjižnic	zmanjkalo v enem letu 35000 zvezkov.Sedaj je	K 1957_4_nn 18
zvezkov. Sedaj je večina ameriških in angleških	knjižnic	uvedla izkaznice za vpis izposojenih knjig.	K 1957_4_nn 19
s popotovanja in ogleda večjih jugoslovanskih	knjižnic.	Ne gre samo za to, da nas je s tem delom objektivno	K 1957_4_nn_1 2
finančnih sredstvih, namenjenih tako za vzdrževanje	knjižnic	kot za nakup tujih knjig.Pri tem sicer opazi	K 1957_4_nn_1 11
Nima pravega zaupanja v družbeno upravljanje	knjižnic	- kaže, da stvari ni prav razumel, ker se boji	K 1957_4_nn_1 13
utegnilo povzročiti preveč enostranski razvoj	knjižnic.	Pri opisu ljudskih knjižnic pravi, da se pri nas	K 1957_4_nn_1 13
enostranski razvoj knjižnic. Pri opisu ljudskih	knjižnic	pravi, da se pri nas vse preveč bere leposlovje	K 1957_4_nn_1 14
najrazličnejših problemih s področja tiska, knjig in	knjižnic.	Med raznimi italijanskimi in tujimi avtorji, ki	K 1957_4_nn_1 19
s kolegi ali so rezultat brskanja po policah	knjižnic,	šele nato pridejo na vrsto informacije, najdene	K 1997_1_HJ 27
vsebini, ne glede na strokovni vidik. Večina takih	knjižnic	uporablja za razvrščanje Univerzalno decimalno	K 1997_1_HJ 45
Ta mesta pa so, kot je uporabnikom splošnih	knjižnic	1 dobro znano, če gre za nekoliko večjo knjižnico	K 1997_1_HJ 47
tematike, na uspešnost iskanja vpliv tudi poznavanje	knjižnic	nasploh, on-line katalogov in predmetnih oznak	K 1997_1_HJ 205
izobrazbe, od katerih so vsi vsaj občasni uporabniki	knjižnic)	. Številke Anketiranci so uporabili 946 različnih	K 1997_1_HJ 225
izdelanih za potrebe zakonodaje, nekaj za potrebe	knjižnic	in mednarodne zamenjave publikacij, ki jo, vsaj	K 1997_1_KD 9
MERJENJA USPEŠNOSTI SLOVENSKIH SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH	KNJIŽNIC	dr, Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica	K 1997_1_NS 0
merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	in opozoriti na problematiko merjenja uspešnosti	K 1997_1_NS 0
pri tem zagovarjamo je, da merjenje uspešnosti	knjižnic	na državni ravni ni zadostna in zmeraj ustrezna	K 1997_1_NS 1
prebivalcev na določenem območju. Opredelitev	knjižnic	s časom in prostorom Če hočemo ugotoviti uspešnost	K 1997_1_NS 2
uspešnost merjenja uspešnosti splošnoizobraževalnih	knjižnic,	jih moramo umestiti v določeno okolje in prikazati	K 1997_1_NS 2
dobro organizirana mreža splošnoizobraževalnih	knjižnic	je začela nastajati v začetku sedemdesetih let	K 1997_1_NS 4
podporo začnejo različni tipi splošnoizobraževalnih	knjižnic	(društvene, sindikalne, študijske) povezovati	K 1997_1_NS 4
študijske) povezovati v mrežo splošnoizobraževalnih	knjižnic,	ki s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo	K 1997_1_NS 4
npr. računalniško in komunikacijsko opremljanje	knjižnic)	, podpre razvoj knjižnic v demografsko ogroženih	K 1997_1_NS 12
komunikacijsko opremljanje knjižnic), podpre razvoj	knjižnic	v demografsko ogroženih krajih in nujne investicije	K 1997_1_NS 12
organizacijo in strokovno delovanje knjižnične mreže in	knjižnic	v nji. Naslonitev razvoja splošnoizobraževalne	K 1997_1_NS 12
samoupravi razpadla na prav toliko samostojnih	knjižnic,	pa se je z argumenti racionalne, uspešne in večje	K 1997_1_NS 14
razbitjem mreže žrtvovali tudi strokovnost delovanja	knjižnic	na račun (pogosto administrative zahteve po)	K 1997_1_NS 15
samostojnosti. Podoba uspešnosti današnjih	knjižnic	Danes (Novljan, 1996) deluje v Sloveniji 60 osrednjih	K 1997_1_NS 16
Sloveniji 60 osrednjih splošnoizobraževalnih	knjižnic,	ki z 231 stalnimi izposojevališči in 663 izposojevališči	K 1997_1_NS 16
za razvijanje knjižničarstva in za sodelovanje	knjižnic	na določenem območju ter medknjižnična izposoja	K 1997_1_NS 17
podatkov o pogojih dela in delu 60 osrednjih	knjižnic	(skupaj z upoštevanjem izposojevališč) (Novljan	K 1997_1_NS 19
Slovenski standard osnovne površine dosega le 8	knjižnic.	Razlika v doseganju tega standarda je med knjižnicami	K 1997_1_NS 21
med knjižnicami 13% do 165%. 2. Odprtost: 58	knjižnic	je odprtih več kot (najmanj) 40 ur tedensko;	K 1997_1_NS 23
standard odprtosti 10 sek na prebivalca dosega 37	knjižnic.	Knjižnica 41(1997)1 3.	K 1997_1_NS 24
3. Računalniška in komunikacijska oprema: 45	knjižnic	ima dostop do vzajemnega računalniškega kataloga	K 1997_1_NS 26
dostop do vzajemnega računalniškega kataloga, 36	knjižnic	ima računalniško vodeno izposojo, 12 knjižnic	K 1997_1_NS 26
knjižnic ima računalniško vodeno izposojo, 12	knjižnic	dostop do Interneta. 4.Temeljna zaloga knjižničnega	K 1997_1_NS 26
3 knjige na prebivalca, IFLA isto, dosega 15	knjižnic.	4.2.Periodika: 234.380 izv. / 116 na 1000 prebivalcev	K 1997_1_NS 29
standard 200 knjig na 1000 prebivalcev dosega 5	knjižnic;	IFLA 250 na 1000 prebivalcev.Razlika med knjižnicami	K 1997_1_NS 33
naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 29	knjižnic;	IFLA 10-50 naslovov na 1000 prebivalcev. 5.3	K 1997_1_NS 36
000 prebivalcev 2 knjižnična delavca dosega 42	knjižnic.	1 strokovni knjižnični delavec izposodi 20.303	K 1997_1_NS 40
prebivalcev; IFLA 25%, svojega območja dosega 24	knjižnic.	Razlika med knjižnicami v doseganju standarda	K 1997_1_NS 43
merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	neknjižnega gradiva).Knjižna zaloga seje obrnila	K 1997_1_NS 47
značilnosti slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	(Novljan: Informacijska, 1996, str, 33): - neenakomerna	K 1997_1_NS 51
Informacijska, 1996, str, 33): - neenakomerna razvitost	knjižnic	v knjižnični mreži (108 krajev je tudi še brez	K 1997_1_NS 51
neopredeljenost kulturne vloge. Merjenje uspešnosti	knjižnic	Uspešnost knjižnice se lahko meri z različnimi	K 1997_1_NS 52
knjižnico. Ta je za potrebe spremljanje razvoja	knjižnic,	ocenjevanja dosežene stopnje in usmerjanja ter	K 1997_1_NS 57
knjižnice (Normativi, 1987). Izpolnjene vprašalnike	knjižnic	obdela svetovalna služba, rezultate pa publicira	K 1997_1_NS 58
obrazcev za zbiranje podatkov 1. Uspešnost	knjižnic	v splošni knjižnični mreži oz. na državni ravni	K 1997_1_NS 61
država kot priporočilo za načrtovanje razvoja	knjižnic	in usmeritev za financerje.V skladu s splošnimi	K 1997_1_NS 62
Merjenje uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic,	se vse od sprejetja nacionalnih standardov opravlja	K 1997_1_NS 65
njihovega doseganja, ki dobro odslikava uspešnost	knjižnic	znotraj stopnje dosegljivosti virov.S primerjavo	K 1997_1_NS 65
predlogi in zahteve za ustreznejše financiranje	knjižnic.	Potrebno je namreč pojasniti, daje neuspešnost	K 1997_1_NS 66
Potrebno je namreč pojasniti, daje neuspešnost	knjižnic	v kontekstu doseganja normativov navadno vezana	K 1997_1_NS 67
podobe razvoja slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	tudi stopnje doseganja posameznih kazalcev za	K 1997_1_NS 68
vrsto novosti, npr.: 1990- primerjava dosežkov	knjižnic	s priporočili standardov za posamezne kazalce	K 1997_1_NS 69
kazalce in posamezne knjižnice, merjenje odprtosti	knjižnic,	število čitalniških sedežev, knjižničarskih delavcev	K 1997_1_NS 69
srečali z metodami merjenja uspešnosti splošnih	knjižnic	po priročniku Moora (Moore, 1989), so ugotovili	K 1997_1_NS 70
(npr. uspešnost samostojnih in nesamostojnih	knjižnic)	.Te navadno opravi razvojni oddelek za knjižnično	K 1997_1_NS 71
uspešnosti je prikazati sedanje stanje razvoja	knjižnic,	kaj so knjižnice dosegle, kaj delajo, hkrati	K 1997_1_NS 73
merjenja uspešnosti V prikazu uspešnosti delovanja	knjižnic	je poudarek na opisnih značilnostih razvoja knjižnic	K 1997_1_NS 77
knjižnic je poudarek na opisnih značilnostih razvoja	knjižnic,	na splošnosti, ker so tudi cilji na državnem	K 1997_1_NS 77
cilja, navajanje inputa ali autputa, raznolikost	knjižnic,	ki so vključene v standarde (Lynch, 1996, str	K 1997_1_NS 80
razvoj knjižnice. Prehod od merjenja uspešnosti	knjižnic	z doseganjem splošnih ciljev k merjenju uspešnosti	K 1997_1_NS 82
predvsem z izobraževanjem vodstvenega kadra	knjižnic	od leta 1990, ki poteka tudi s sofinaciranjem	K 1997_1_NS 82
podatkov in njihove uporabe za prikaz razvoja	knjižnic	(Hanrath/, Sumsion, 1996, str. 166-167) je Slovenija	K 1997_1_NS 85
zaradi navajenosti na proračunsko financiranje	knjižnic	v prejšnji družbeni ureditvi in zanemarljivo	K 1997_1_NS 88
Opozoriti velja tudi, da v danih razvojnih pogojih	knjižnic	pogosto knjižničar bolje pozna uporabnikove potrebe	K 1997_1_NS 89
Tudi pri nas se bo moralo vrednotenje uspešnosti	knjižnic	bolj kot dosedaj nasloniti na uporabnika.Pri	K 1997_1_NS 97
bil v povprečju slovenski uporabnik splošnih	knjižnic	bolj zadovoljen s svojo knjižnico kot njegov	K 1997_1_NS 100
prav tako bolj državno podprto uveljavljanje	knjižnic	in njihovega pomena ter prebujanje interesa za	K 1997_1_NS 104

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani