knjižnic* (1.201-1.300)

društva iz leta 1901.1 Obsežen in natančen popis	knjižnic	javnih institucij na t.i. slovenskem kulturnem	K 1997_4_AM 240
vprašalne pole, upravnim potom statistika vseh	knjižnic	Jugoslavije. Ker se radi raznih ovir ta misel	K 1997_4_AM 240
svojem območju, med drugim "...vodi registracijo	knjižnic	in evidenco njihovega knjižničnega gradiva..	K 1997_4_AM 250
knjižnice po zakonu morale spremljati stanje	knjižnic	svojega območja in o njih zbirati različne podatke	K 1997_4_AM 250
tudi s pomočjo podatkov, ki jih prejemajo od	knjižnic.	Podatke so matični knjižnici dolžne posredovati	K 1997_4_AM 251
pa iz prakse, predvsem splošnih (oz. ljudskih)	knjižnic,	razberemo, da so naše knjižnice bolj ali manj	K 1997_4_AM 254
Avtorica ;e za leto 1933 ugotovila naslednje stanje	knjižnic	(str. 147): 76 znanstvenih in strokovnih knjižnic	K 1997_4_AM 255
knjižnic (str. 147): 76 znanstvenih in strokovnih	knjižnic	s 493.987 zvezki 52 šolskih knjižnic s 202.963	K 1997_4_AM 255
strokovnih knjižnic s 493.987 zvezki 52 šolskih	knjižnic	s 202.963 zvezki 398 ljudskih in društevnih knjižnic	K 1997_4_AM 255
knjižnic s 202.963 zvezki 398 ljudskih in društevnih	knjižnic	s 367.529 zvezki skupaj 526 knjižnic z 1,064	K 1997_4_AM 255
društevnih knjižnic s 367.529 zvezki skupaj 526	knjižnic	z 1,064.479 zvezki 19 S pomočjo dnevne statistike	K 1997_4_AM 255
1992 ni več zbiral podatkov o delu slovenskih	knjižnic.	Na osnovi Zakona o državni statistiki (1995) oz	K 1997_4_AM 258
dalje naj bi zbiral podatke o posameznih vrstah	knjižnic	na vsaka tri leta.Ker pa ni urejeno financiranje	K 1997_4_AM 260
ampak od leta 1990 dalje tudi primerjavo dosežkov	knjižnic	s priporočili standardov za posamezne kazalce	K 1997_4_AM 264
preoblikoval in ga uskladil z vprašalniki za druge vrste	knjižnic.	Podatki za šolske knjižnice bodo ponovno zbrani	K 1997_4_AM 266
merjenju uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	opozarja na pomen takšne uporabe knjižnične statistike	K 1997_4_AM 268
podobe razvoja slovenskih splošnoizobraževalnih	knjižnic	tudi stopnje doseganja posameznih kazalcev za	K 1997_4_AM 268
j. zlasti za informacijske storitve, uporabo	knjižnic	na daljavo in izobraževanje uporabnikov).Poenotenje	K 1997_4_AM 272
standard ISO o kazalcih za merjenje uspešnosti	knjižnic	3.1 Namen in struktura mednarodnega standarda	K 1997_4_AM 273
intenzivna proučevanja možnosti merjenja uspešnosti	knjižnic	in oblikovanja različnih kazalcev uspešnosti	K 1997_4_AM 276
priročniki s kazalci uspešnosti za različne tipe	knjižnic,	ki pa niso bili poenoteni in so razlike nastajale	K 1997_4_AM 277
njihove uporabe ter uvajanja v vsakodnevno prakso	knjižnic.	V aktivnosti na mednarodnem nivoju sta bila vključena	K 1997_4_AM 278
izdelala priročnik za merjenje uspešnosti akademskih	knjižnic	(Poli, 1996). 22 Ne pozabimo, da so v ZDA potekale	K 1997_4_AM 280
mednarodnega standarda o merjenju uspešnosti	knjižnic.	Skupina je na srečanju v Londonu maja 1992 matični	K 1997_4_AM 281
mednarodni standard o kazalcih za merjenje uspešnosti	knjižnic	potreben, saj jih le-te nujno potrebujejo za	K 1997_4_AM 282
uspešnosti, ki naj bi bili primerni za vse vrste	knjižnic	oz. njihovo evalvacijo in upošteva, da delujejo	K 1997_4_AM 285
sestavni del procesa planiranja in managementa	knjižnic.	Bili naj bi orodje za ocenjevanje kvalitete in	K 1997_4_AM 287
uspešnosti posameznih storitev in drugih aktivnosti	knjižnic	ter za ocenjevanje učinkovitosti razporejanja	K 1997_4_AM 288
uspešnosti je možnost primerjalnih analiz uspešnosti	knjižnic	in informacijskih služb, ki imajo enake programske	K 1997_4_AM 289
širši. Predstavlja skupno osnovo za vse vrste	knjižnic	v različnih državah.V prvi vrsti je namenjen	K 1997_4_AM 298
državah. V prvi vrsti je namenjen samoocenjevanju	knjižnic	(v določenem časovnem preseku ali pa v različnih	K 1997_4_AM 299
V seznamu priporočenih kazalcev uspešnosti	knjižnic	je najprej naveden naziv službe, storitve ali	K 1997_4_AM 308
prizadevanjih pri tem najdlje. Merjenje uspešnosti	knjižnic	seveda ni zgolj presoja o tem, katere številke	K 1997_4_AM 311
Kvantifikacija vsakodnevnih opravil posameznih	knjižnic	seveda ni napačna, napačno je, če knjižnice delajo	K 1997_4_AM 312
literaturi in težave, ki jih ima precej naših	knjižnic	že pri izpolnjevanju statističnih vprašalnikov	K 1997_4_AM 317
neetnologi, a etnologi bodo v tem primeru v večini	knjižnic	prikrajšani!Spet bi vse probleme rešila kazalka	K 1997_4_HJ 43
zaključek, daje v interesu uporabnikov posameznih	knjižnic,	da se geslenje na posameznih lokalnih ravneh	K 1997_4_HJ 57
potem odrasel bralec postal reden obiskovalec	knjižnic.	Prav to pa je naša naloga in želja.	K 1997_4_KS 164
malo knjig, utreti je bilo potrebno stezice do	knjižnic	v bližini vrtca, poiskati sodelavce. Otroci,	K 1997_4_KS 183
PRIMORSKEM GLOBOKE KORENINE Preizkus prereza zgodovine	knjižnic	na Primorskem Ivan Markovič, Osrednja knjižnica	K 1997_4_MI 0
knjižnice, nato pa prikaže razcvet slovenskih	knjižnic	v obdobju čitalništva po letu 1848.Sledi razvoju	K 1997_4_MI 1
obdobju čitalništva po letu 1848. Sledi razvoju	knjižnic	v obdobju med dvema vojnama, nazadnje pa opozori	K 1997_4_MI 2
opozori na ponovno izgradnjo mreže slovenskih	knjižnic	v primorski regiji v času po 2. svetovni vojni	K 1997_4_MI 2
domovini. Prispevek vsebuje podatke o številu	knjižnic	in gradiva v vseh proučevanih obdobjih. Uvod	K 1997_4_MI 3
zasebniki in mesta. Prve oblike javnih ljudskih	knjižnic	za prebujajoče se prosvetljenske potrebe slovenskega	K 1997_4_MI 6
smernice za povojno izgradnjo ljudskih in drugih	knjižnic.	Takoj po vojni so se na osnovi uredbe Ministrstva	K 1997_4_MI 14
prve študijske knjižnice. Naloga študijskih	knjižnic	je bila zadovoljiti potrebe po literaturi za	K 1997_4_MI 16
nastajale pa so z združevanjem že obstoječih	knjižnic	in z vključevanjem knjižnih fondov po vojni podržavljene	K 1997_4_MI 16
imovine. Z združevanjem študijskih in ljudskih	knjižnic	so se po letu 1971 razvile sodobne splošno-izobraževalne	K 1997_4_MI 17
Piranu, se prve omembe samostanskih in drugih	knjižnic	pojavijo zelo zgodaj.V XV. stoletje datira več	K 1997_4_MI 17
slovenskem prostoru zelo redkih naslovov.1 Od zasebnih	knjižnic	velja omeniti Besenghijevo knjižnico v Izoli	K 1997_4_MI 22
strokovne literature. Obdobje italijanskih mestnih	knjižnic	Enako kot v Italiji so tudi v Istri mesta zelo	K 1997_4_MI 23
svoje člane ustanavljale knjižnice, nekaj od teh	knjižnic	pa je celo dalo temelje za javne knjižnice.	K 1997_4_MI 39
Tolminu. 9 Villmr, Prerez zgodovine slovenskih	knjižnic	in knjižničarstva na Primorskem, 1961, str. 5	K 1997_4_MI 50
združita knjižnici in snujeta ustanavljanje ljudskih	knjižnic	po deželi.Ustanavljanje knjižnic po deželi je	K 1997_4_MI 56
anavljanje ljudskih knjižnic po deželi. Ustanavljanje	knjižnic	po deželi je bila ena glavnih nalog tudi 1909	K 1997_4_MI 57
povzeli akcijo za ustanovitev treh novih javnih	knjižnic.	Knjige so nabirali od hiše do hiše ter pripravljali	K 1997_4_MI 57
knjižnice.10 Na prelomu stoletja je k ustanavljanju	knjižnic	veliko pripomogla Zveza bralnih in pevskih društev	K 1997_4_MI 58
čitalnice so zajemali spoštljivih 210m 2. Delovanje	knjižnic	na Tržaškem se je najbolj razvilo pod okriljem	K 1997_4_MI 108
letih (1907-1914) ustanovilo kar 12 ljudskih	knjižnic,	in sicer: v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, Koprivi	K 1997_4_MI 108
knjižnice. To prvo obdobje ustanavljanja slovenskih	knjižnic	je Srečko Vilhar pokomentiral takole: To je bilo	K 1997_4_MI 112
reševati država in nas upoštevati pri snovanju takih	knjižnic	v Trstu in Gorici (Civica in Governatival).To	K 1997_4_MI 113
blagajne. Ko je postalo vprašanje osrednjih	knjižnic	za nas že zelo pereče, smo jih morali graditi	K 1997_4_MI 115
Primorskem in matica 64 stalnih in dveh potovalnih	knjižnic.	V Idriji je imela bogato knjižnico tudi tik po	K 1997_4_MI 116
Prosvetna zveza v okviru svojih 136 društev kar 128	knjižnic.	13 Vilhar, op. cit., str. 6 V to število štejejo	K 1997_4_MI 121
Primorskem ukinjenih približno 450 slovenskih	knjižnic.	Na njihovem mestu so nastale nove, italijanske	K 1997_4_MI 132
oblasti organizirale zelo razvejano mrežo "ljudskih	knjižnic"	:15 Po Kjudrovi zaslugi se Tornajska knjižnica	K 1997_4_MI 134
javnega knjižničarstva. Organiziranje poslovanja	knjižnic,	obnovitev knjižničnih fondov ter izobraževanje	K 1997_4_MI 140
pa se je skrivalo preostalo gradivo slovenskih	knjižnic.	Z osvoboditvijo pa je bilo mnogo knjig vrnjenih	K 1997_4_MI 144
škodo so pretrpeli tudi knjižni fondi šolskih	knjižnic.	Treba je bilo začeti znova.	K 1997_4_MI 147
veliko obnavljanje fondov in nastajanje novih	knjižnic.	V zelo kratkem času je bilo ustanovljeno na desetine	K 1997_4_MI 149
strokovnih, šolskih, sindikalnih in ljudskih	knjižnic.	Z njihovo rastjo je rastlo tudi število knjižničarjev	K 1997_4_MI 150
Zelo značilno za razvoj slovenskih in Primorskih	knjižnic	je desetletje 1950- 60.V tem obdobju se je namreč	K 1997_4_MI 153
obdobju se je namreč začetni polet ustanavljanja	knjižnic	začel počasi umirjati, sledil je čas "čiščenja	K 1997_4_MI 154
resničnega delovanja tako številnih in raznovrstnih	knjižnic.	Knjižnice, ki niso zrastle iz resničnih potreb	K 1997_4_MI 154
svojo pot in se številčno krepile. Manjše število	knjižnic	pa je imelo na voljo gotovo podvojen knjižni	K 1997_4_MI 157
je ob koncu leta 1950 izvedlo natančen popis	knjižnic.	1 3 4 ^ vir: Gerlanc, Slovenske ljudske knjižnice	K 1997_4_MI 158
vidimo, da na Goriškem zametki prvih povojnih	knjižnic	nastajajo s posamičnim vračanjem knjig nekdanjim	K 1997_4_MI 158
bila že prej močna tradicija nekdanjih ljudskih	knjižnic:	Ajdovščina, Miren, Idrija, Tolmin, Kanal, Solkan	K 1997_4_MI 158
šele oktobra 1951 v Kopru.22 Od ostalih večjih	knjižnic	naj omenim še ustanovitev ljudskih knjižnic v	K 1997_4_MI 167
večjih knjižnic naj omenim še ustanovitev ljudskih	knjižnic	v Sežani 1948.23, Piranu 1956.24, Izoli 1958	K 1997_4_MI 167
ostanki iz različnih gradov, starejsih uničenih	knjižnic,	darov vseh mogočih virov in zanimanj.Pečat knjižnici	K 1997_4_MI 174
začetku šestdesetih let sta število in struktura	knjižnic	na Primorskem že 26 definirana.Leta 1959 je delovalo	K 1997_4_MI 189
definirana. Leta 1959 je delovalo 15 ljudskih	knjižnic	: * Samo število knjig brez periodik in drugega	K 1997_4_MI 190
posledica nemarnega in podcenjevalnega odnosa do	knjižnic,	branja in kulture nasploh; odnos, ki ogroža vse	K 1997_4_MI 193
se vsem kolegicam knjižničarkam iz primorskih	knjižnic,	ki so mi pomagale pri zbiranju podatkov, brez	K 1997_4_MI 194
ne bi mogel napisati. Kronologija slovenskih	knjižnic	na Primorskem* [...]	K 1997_4_MI 195
ter načrti za avtomatizacijo lokalnih funkcij	knjižnic:	medknjižnične izposoje, nabave gradiva in kontrole	K 1997_4_SM 2
namreč takratna Zveza jugoslovanskih nacionalnih	knjižnic	sprejela odločitev, da postane sistem vzajemne	K 1997_4_SM 4
IZUM se je pričel ukvarjati z informatizacijo	knjižnic	na primeru Univerzitetne knjižnice Maribor leta	K 1997_4_SM 5
a, v katerem danes aktivno sodeluje prek 200	knjižnic,	lahko zasledujemo z različnih vidikov.V nadaljevanju	K 1997_4_SM 11
Najprej se je pokazala potreba po povezovanju	knjižnic	v enoten sistem leta 1985 v okviru projekta spremljanja	K 1997_4_SM 13
distribuirani izgradnji baz podatkov posameznih	knjižnic	ob hkratni izgradnji vzajemne baze podatkov.	K 1997_4_SM 14
podatkov COBIB za različne potrebe raziskovalcev,	knjižnic,	raziskovalnih organizacij, univerz in pristojnih	K 1997_4_SM 24
in opremljanje nacionalnih in univerzitetnih	knjižnic	nekdanje Jugoslavije in vzpostavljanje sistema	K 1997_4_SM 31
Projekt izgradnje baze podatkov univerzitetnih	knjižnic	delovne skupnosti Alpe-Jadran je bil prvi mednarodni	K 1997_4_SM 33
in regionalno pomembnih splošno-izobraževalnih	knjižnic	v Republiki Sloveniji s strojno in programsko	K 1997_4_SM 35
in NUK, je bilo v sistem COBISS vključenih 14	knjižnic	ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in	K 1997_4_SM 35
skupnosti. 2.5 Projekt opremljanja visokošolskih	knjižnic	V letu 1993 je bilo v okviru projekta "Program	K 1997_4_SM 35
in izvajal IZUM, opremljenih 24 visokošolskih	knjižnic	obeh univerz. 4 Idejni projekt Sistema naučnih	K 1997_4_SM 35

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani