knjižnica (5.998-6.097)

Sloveniji omogočali le dve knjižnici: Pionirska	knjižnica	v Ljubljani in občinska ljudska knjižnica Moste	Z Kp_2007_KDE 48
Pionirska knjižnica v Ljubljani in občinska ljudska	knjižnica	Moste in Polje.V tem obdobju je bila novost tudi	Z Kp_2007_KDE 48
devetdesetih let je bila predstavljena virtualna	knjižnica,	leta 1997 uporaba svetovnega spleta kot vira	Z Kp_2007_KDE 52
svobodni pristop razvije v prost pristop, narodna	knjižnica	potrebuje več desetletij, da se preoblikuje v	Z Kp_2007_KDE 109
bil uspešno uveden izraz splošnoizobraževalna	knjižnica,	so "bravci" revije, postali bralci. Čeprav smo	Z Kp_2007_KDE 109
revije po pogodbi z ZBDS skrbi Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani.V celotnem besedilu je na	Z Kp_2007_KDE 121
izvodu publikacij za to poskrbela nacionalna	knjižnica.	Dodatno možnost trajnega ohranjenja elektronske	Z Kp_2007_KDE 130
nacionalno knjižnico naravna in pričakovana, saj je ta	knjižnica	vedno podpirala revijo, večina urednikov pa je	Z Kp_2007_KDE 147
lahko pohvalijo le z lepimi načrti: Digitalna	knjižnica	Pedagoškega inštituta npr. napoveduje zbirko	Z Pdd_2010_HM 84
tervencija nujna. DLibovo pospletenje edicije Knezova	knjižnica,	ki jo je izdajala prva slovenska založba znanstvenega	Z Pdd_2010_HM 87
pričakovali akcijo (univerze, inštituti, nacionalna	knjižnica,	akademija in ustrezna ministrstva), so na civilizacijski	Z Pdd_2010_HM 105
k rasti digitalnih vsebin prispeva Digitalna	knjižnica	Slovenije (dLib) v okviru Nacionalne in univerzitetne	Z Pdd_2010_HM 106
Štular Sotošek Daša Pokorn Izvleček Digitalna	knjižnica	Slovenije, ki deluje v okviru Narodne in univerzitetne	Z Pdd_2010_KZ_etal 1
tehnologijo ter Ministrstvom za kulturo Digitalna	knjižnica	Slovenije domačim znanstvenim in strokovnim publikacijam	Z Pdd_2010_KZ_etal 3
družbi znanja in družbi prihodnosti. 1 Digitalna	knjižnica	Slovenije 1.1 Vsebinska zasnova Digitalne knjižnice	Z Pdd_2010_KZ_etal 5
ponudnika informacij. Narodna in univerzitetna	knjižnica	(NUK) se kot osrednja slovenska ustanova za zbiranje	Z Pdd_2010_KZ_etal 7
leta 2007, ko je bil sprejet projekt Digitalna	knjižnica	Slovenije - dLib.si / Digital Library of Slovenia	Z Pdd_2010_KZ_etal 9
ukrepov, katerih naravni rezultat je digitalna	knjižnica.	1.2 Poslanstvo, naloge ter uresničevanje strateških	Z Pdd_2010_KZ_etal 15
ter uresničevanje strateških ciljev Digitalna	knjižnica	Slovenije (www.dlib.si) je predvsem informacijski	Z Pdd_2010_KZ_etal 15
ter sodobnih znanstvenih publikacij. Digitalna	knjižnica	Slovenije s svojimi zbirkami, storitvami in znanjem	Z Pdd_2010_KZ_etal 18
skupnosti prihodnosti, kot celovita digitalna	knjižnica	naroda in osrednji digitalni arhiv pa nudi osnovno	Z Pdd_2010_KZ_etal 18
razvoju Evropske digitalne knjižnice. Digitalna	knjižnica	Slovenije sledi usmeritvam Komisije Evropske	Z Pdd_2010_KZ_etal 22
njegovega ohranjanja in distribucije. Digitalna	knjižnica	organizira in skrbi za izvajanje digitalizacije	Z Pdd_2010_KZ_etal 29
digitalnih zbirk. Narodna in univerzitetna	knjižnica	je s svojimi nalogami ter aktivnostmi na področju	Z Pdd_2010_KZ_etal 34
raziskovalcev na portalu dlib.si Narodna in univerzitetna	knjižnica	skrbi za neokrnjeno kroženje znanja ter informacij	Z Pdd_2010_KZ_etal 42
javnostjo, posamezniki ter ustanovami. Digitalna	knjižnica	Slovenije deluje v javnem interesu in si v skladu	Z Pdd_2010_KZ_etal 43
različnih digitalnih vsebin. Nedvomno ima Digitalna	knjižnica	Slovenije največji vpliv v raziskovalnih in akademskih	Z Pdd_2010_KZ_etal 44
fakultet digitalizirali v okviru projekta Digitalna	knjižnica	Slovenije - dLib.si (EEA SI0014); zbirka nudi	Z Pdd_2010_KZ_etal 54
odloča za objavo s časovnim zamikom. Digitalna	knjižnica	Slovenije ponuja tudi objavo na spletu pred tiskano	Z Pdd_2010_KZ_etal 67
knjižnico. V vseh letih delovanja Digitalna	knjižnica	Slovenije spleta učinkovita in široko zasnovana	Z Pdd_2010_KZ_etal 74
knjižnice Slovenije, Narodna in univerzitetna	knjižnica	uresničuje svoje temeljno poslanstvo.Zagotavlja	Z Pdd_2010_KZ_etal 114
predložitev elektronskih publikacij je Digitalna	knjižnica	Univerze v Mariboru."Z uveljavitvijo tega pravilnika	Z Pdd_2010_OM_etal 14
Univerzi v Mariboru. Trenutno naša digitalna	knjižnica	1 omogoča prost dostop do zaključnih del, tj	Z Pdd_2010_OM_etal 16
vključenih vseh 16 fakultet in Univerzitetna	knjižnica	Maribor.Ko bo za vse zaposlene na UM omogočena	Z Pdd_2010_OM_etal 17
Knjižnica tehniških fakultet ali Miklošičeva	knjižnica)	, ki izvaja knjižnične storitve za več fakultet	Z Pdd_2010_OM_etal 74
Infrastructure Vision for European Research"). Ta	knjižnica	omogoča iskanje po repozitoriju raziskovalnih	Z Pdd_2010_OM_etal 108
vrstnem redu. Zaključek Čeprav je Digitalna	knjižnica	Univerze v Mariboru že nekaj časa v uporabi,	Z Pdd_2010_OM_etal 192
obliki za potrebe spletne objave. Nismo zgolj	knjižnica	ali arhiv, smo interaktivni portal in želimo	Z Pdd_2010_SM_HJ 57
vendarle že imamo. Nacionalna in univerzitetna	knjižnica	- NUK je vključena v projekt 7. OP DRIVER II	Z Pdd_2010_TP 23
netiskana uredniško-izdajateljska platforma Digitalna	knjižnica.	Platforma torej, kjer morejo iziti tudi dela,	Z Pdd_2010_VJ 9
avtorstva, nekomercialno, brez predelav). Digitalna	knjižnica	ni repozitorij niti nima namena to postati, je	Z Pdd_2010_VJ 21
Inštitutu za novejško zgodovino. Digitalna	knjižnica	deluje od julija 2009, javnosti je bila predstavljena	Z Pdd_2010_VJ 22
delovanje Digitalne knjižnice. Platforma Digitalna	knjižnica	obsega štiri zbirke: 1) Dissertationes kot urednik	Z Pdd_2010_VJ 24
uredniško vodi dr. Alenka Gril. 5) Digitalna	knjižnica	bo od jeseni 2010 vključevala tudi Zbrana dela	Z Pdd_2010_VJ 24
In če je npr. Aleksandrijska	knjižnica	poznana vsakemu knjižničarju, je nekako ne povežemo	Z Zr_1998_AM 6
univerze deluje glavna ali osrednja univerzitetna	knjižnica	ali pa skupina knjižnic, ki so sicer medsebojno	Z Zr_1998_AM 17
uporabljali v tekstu tudi termin univerzitetna	knjižnica,	in sicer za osrednje ali glavne visokošolske	Z Zr_1998_AM 18
organizirane kot v Sloveniji - univerzitetna	knjižnica	praviloma upravno nadzoruje vse knjižnice, ki	Z Zr_1998_AM 19
okviru univerze sploh samo ena univerzitetna	knjižnica.	V Sloveniji univerzitetne knjižnice upravno ne	Z Zr_1998_AM 19
niti ne navaja, v čem se razlikuje univerzitetna	knjižnica	od drugih visokošolskih.Strokovni kriteriji in	Z Zr_1998_AM 22
1985) navajajo le, da mora vsaka univerzitetna	knjižnica	jasno opredeliti svoje poslanstvo, ki naj bo	Z Zr_1998_AM 31
s poslanstvom matične ustanove (univerze) bo	knjižnica	izvajala ustrezne storitve, z ustreznim osebjem	Z Zr_1998_AM 32
Aleksandriji ter kasneje v Bizancu. Osrednja	knjižnica	aleksandrijskega Muzeona, Aleksandrijska knjižnica	Z Zr_1998_AM 110
knjižnica aleksandrijskega Muzeona, Aleksandrijska	knjižnica,	je npr. v začetku 3 stol.pr.Kr. hranila že 500	Z Zr_1998_AM 110
zvitkov gradiva. Znana je bila tudi Aristotelova	knjižnica,	ki je žal postala vojni plen in končala v Rimu	Z Zr_1998_AM 111
postala vojni plen in končala v Rimu, v Bizancu pa	knjižnica	visoke cesarske univerze."5 V Rimu bi omenili	Z Zr_1998_AM 111
in za dolgo edina (in največja) univerzitetna	knjižnica	je bila ustanovljena na pariški Sorboni leta	Z Zr_1998_AM 124
Sorboni leta 1253. Ni pa bila splošna univerzitetna	knjižnica,	saj je pripadala le teološkemu kolegiju, ki je	Z Zr_1998_AM 125
univerzitetne pa celo šele v 19. stoletju. Prva	knjižnica	je nastala pri kolidžu Harvard leta 1658, ko	Z Zr_1998_AM 136
1701. leta je bila ustanovljena univerzitetna	knjižnica	Yale, leta 1754 pa knjižnica univerze Columbia	Z Zr_1998_AM 136
ustanovljena univerzitetna knjižnica Yale, leta 1754 pa	knjižnica	univerze Columbia v Nevv Yorku. Univerzitetne	Z Zr_1998_AM 136
knjižnic. Zagrebška in ljubljanska univerzitetna	knjižnica	sta naknadno postali še nacionalni knjižnici	Z Zr_1998_AM 139
Licejske knjižnice leta 1774 je "Javna škofijska	knjižnica"	(tak naslov so zapisali leta 1770 v katalog)	Z Zr_1998_AM 151
bila v glavnem mestu ustanovljena t.i. študijska	knjižnica	22 - za Vojvodino Kranjsko v Ljubljani (njen	Z Zr_1998_AM 152
dodelili Liceju, po katerem je dobila ime - Licejska	knjižnica.	Najprej so jo smeli uporabljati samo licejski	Z Zr_1998_AM 154
je postala dostopna leta 1794. V letu 1807 je	knjižnica	dobila pravico do obveznega izvoda vseh tiskov	Z Zr_1998_AM 156
območje. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je	knjižnica	postala deželna Studijska knjižnica.Dokler je	Z Zr_1998_AM 157
liceja 1850 je knjižnica postala deželna Studijska	knjižnica.	Dokler je bila sestavni del liceja, je pri nabavni	Z Zr_1998_AM 157
potrebe gimnazije. Po potresu (1895) je bila	knjižnica	leta 1901 preseljena v začasne depoje in šele	Z Zr_1998_AM 159
Državno študijsko knjižnico postala osrednja	knjižnica	za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega	Z Zr_1998_AM 160
potrebne literature. Šele leta 1938 je postala	knjižnica	na osnovi zakona o univerzah in univerzitetne	Z Zr_1998_AM 167
niverzitetna biblioteka v Ljubljani. Kot univerzitetna	knjižnica	je dobila nove naloge, pa tudi možnost hitrejšega	Z Zr_1998_AM 168
univerzitetne knjižnice.23 V sedanje prostore se je	knjižnica	vselila spomladi 1941. leta.Šele po drugi svetovni	Z Zr_1998_AM 169
Ljubljani je obstajala samo ena univerzitetna	knjižnica,	ki naj bi služila celotni univerzi.V nadaljnjem	Z Zr_1998_AM 171
preoblikovanju univerze bila ustanovljena kot osrednja	knjižnica	tehniške visoke šole Centralna tehniška knjižnica	Z Zr_1998_AM 174
knjižnica tehniške visoke šole Centralna tehniška	knjižnica.	Ko je leta 1959 začelo nastajati visoko šolstvo	Z Zr_1998_AM 174
njihova samostojnost, vendar je takratna Studijska	knjižnica	že od zasnov mariborskega visokega šolstva dalje	Z Zr_1998_AM 176
mariborskega okraja je leta 1961 postala tudi osrednja	knjižnica	višjih in visokih šol.Z ustanovitvijo mariborske	Z Zr_1998_AM 176
informacij in preskrbe z informacijami, njena	knjižnica	pa mora pri oblikovanju te politike imeti aktivno	Z Zr_1998_AM 196
ponudnikov) ne nahaja znotraj univerze. Univerzitetna	knjižnica	mora biti zato dinamična ustanova, usmerjena	Z Zr_1998_AM 217
bodo dodale še nove. Prilagodljiva visokošolska	knjižnica	mora biti storitveno usmerjena in primarno namenjena	Z Zr_1998_AM 220
informacijskimi službami, kajti visokošolska	knjižnica	ne sme biti zbirka knjig, ampak mora biti orodje	Z Zr_1998_AM 226
elektronskim tipom knjižnice še povečala. Elektronska	knjižnica	temelji na osebju, ki je usmerjeno k storitvam	Z Zr_1998_AM 231
taka odprtost ni potrebna le zaradi tega, ker je	knjižnica	aktiven in vitalen del visokošolske ustanove	Z Zr_1998_AM 236
kakovosti zbirk pred njihovim obsegom, zato naj bi	knjižnica	na neki točki naraščanje fonda ustavila (srečamo	Z Zr_1998_AM 241
fonda ustavila (srečamo npr. svarila, da raste	knjižnica	prehitro, če je prirast večji kot 2,5% letno	Z Zr_1998_AM 241
računalniški in komunikacijski opremi, ampak naj bo	knjižnica	tisto mesto, kjer bodo to tehnologijo uporabljali	Z Zr_1998_AM 266
visokošolske knjižnice pomembno iz več razlogov, namreč:	knjižnica	mora dokazovati, da uporablja sredstva v skladu	Z Zr_1998_AM 307
načrtovanje bodočih akcij. Je proces, v katerem	knjižnica	oblikuje svoje programske cilje in jih uresničuje	Z Zr_1998_AM 310
OPOMBE 1 "Glavna" univerzitetna	knjižnica	naj bi delovala na vseh strokovnih področjih	Z Zr_1998_AM 339
delokroga univerze, "osrednja" univerzitetna	knjižnica	pa na določenih širših strokovnih področjih v	Z Zr_1998_AM 339
terminološkem slovarju (1996) je termin akademska	knjižnica	označen kot sopomenka termina fakultetna knjižnica	Z Zr_1998_AM 340
knjižnica označen kot sopomenka termina fakultetna	knjižnica,	kar se ne ujema z definicijami iz tujih virov	Z Zr_1998_AM 340
imeli bogati knjižnici (t.i. Aleksandrijska	knjižnica)	, večja - knjižnica muzeja je služila v znanstvene	Z Zr_1998_AM 354
knjižnici (t.i. Aleksandrijska knjižnica), večja -	knjižnica	muzeja je služila v znanstvene namene, manjša	Z Zr_1998_AM 354
visoke strokovne šole in dve fakulteti). 16 Npr.	knjižnica	visoke cesarske šole je leta 372 dobila sedem	Z Zr_1998_AM 373
18 Imela je Veliko in Malo knjižnico. Velika	knjižnica	je imela referenčno študijsko gradivo za posamezne	Z Zr_1998_AM 379
bilo 26 pultov, pripetih knjig pa 330. Mala	knjižnica	je imela 1091 zvezkov in je obsegala zlasti znanstvena	Z Zr_1998_AM 384
letih 16. stoletja so bili vzrok, da je bila	knjižnica	raznesena po svetu (od 600 rokopisov so rešili	Z Zr_1998_AM 385
knjižnico, del fonda pa so nabavili. Ko je bila	knjižnica	po dveh letih odprta za javnost, je imela 2500	Z Zr_1998_AM 387

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  5.198 5.298 5.398 5.498 5.598 5.698 5.798 5.898 5.998 6.098 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani