knjižnic* (701-800)

kolikor pa so, imajo vse značaj javnih ljudskih	knjižnic.	Četudi je zamisel samostojnih pionirskih knjižnic	K 1957_1_PF 18
knjižnic. Četudi je zamisel samostojnih pionirskih	knjižnic	v Sloveniji že stara, saj obstaja taka knjižnica	K 1957_1_PF 19
Ljubljani že od leta 1948., zaenkrat drugih sličnih	knjižnic	še nimamo in je temu vzrok prav tako le veliko	K 1957_1_PF 19
pomanjkanje primernih prostorov. Veliko pa je že	knjižnic,	ki so v svojih prostorih uvedle posebne pionirske	K 1957_1_PF 20
kjer smo obravnavali samo probleme pionirskih	knjižnic	in mladinskih oddelkov pri ljudskih knjižnicah	K 1957_1_PF 21
knjižnicah. V pogledu strokovne ureditve šolskih	knjižnic	je naša sekcija pokrenila akcijo, da se tudi	K 1957_1_PF 22
republiki predstavljajo osnovno mrežo ljudskih	knjižnic.	Manj pozornosti pa smo posvečali malim vaškim	K 1957_1_PF 35
bi bila omenjena mreža okrajnih in občinskih	knjižnic	povsem utrjena in organizirana po načelih sodobnega	K 1957_1_PF 36
v bodočnosti veljali tudi za uslužbence naših	knjižnic,	naj v kratkih besedah omenim glavne značilnosti	K 1957_1_RT 4
KNJIŽNIČARJEV NA UČITELJIŠČIH Stanje naših ljudskih	knjižnic	nas ne zadovoljuje.Ta ugotovitev velja še posebno	K 1957_1_SM 0
vplivala ugodno le na dvig naših vaških ljudskih	knjižnic,	ampak tudi na ureditev šolarskih ljudskih knjižnic	K 1957_1_SM 9
knjižnic, ampak tudi na ureditev šolarskih ljudskih	knjižnic,	ki so često zanemarjene in neenotno urejene.	K 1957_1_SM 9
naj bi DBS izdalo kratka navodila o ureditvi	knjižnic	s potrebnim pojasnilom o nabavni politiki omenjenih	K 1957_1_SM 13
potrebnim pojasnilom o nabavni politiki omenjenih	knjižnic.	Glede pouka na učiteljiščih imamo že nekaj izkušenj	K 1957_1_SM 13
organizirala ljudska prosveta tečaje o ureditvi ljudskih	knjižnic.	Bili so za dijake neobvezni in sicer v popoldanskih	K 1957_1_SM 15
predavanja, ki bodo obsegala tudi ureditev strokovnih	knjižnic,	in ga nato predložila Svetu za prosveto in kulturo	K 1957_1_SM 21
odobrili program predavanj o ureditvi ljudskih	knjižnic,	ki se naj bi začel na učiteljiščih čimprej izvajati	K 1957_1_SM 22
1. ura Organizacija znanstvenih in ljudskih	knjižnic	v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.	K 1957_1_SM 24
Jugoslaviji. Povezava znanstvenih in ljudskih	knjižnic.	2. ura 0 ljudskih knjižnicah na splošno glede	K 1957_1_SM 25
nastanek in razvoj. Naloge in vrste ljudskih	knjižnic	s posebnim ozirom na šolarske in učiteljske knjižnice	K 1957_1_SM 26
knjiga pač zelo važen delež. Dolžnost naših	knjižnic	oziroma knjižničarjev pa je, da ta delež v pozitivnem	K 1957_1_SZ 6
prizadevanjih pa naletimo knjižničarji iz vseh večjih	knjižnic	na resne zapreke, ki so predvsem v ureditvi knjižnic	K 1957_1_SZ 7
knjižnic na resne zapreke, ki so predvsem v ureditvi	knjižnic	in pa v pomanjkanju prostora. Za uspešno delo	K 1957_1_SZ 7
obveznim čtivom. Z majhno preureditvijo šolskih	knjižnic	na knjižnice z izključno obveznim čtivom bi ustregli	K 1957_1_SZ 23
1. Ko je pregledal položaj in družbeno vlogo	knjižnic	v Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji,	K 1957_1_ZBDS 2
vseh ljudskih republikah Jugoslavije število	knjižnic	neprestano veča, da je skrb ljudskih oblasti	K 1957_1_ZBDS 2
skrb ljudskih oblasti glede na materialno stanje	knjižnic	vedno večja in da se z vedno večjo pozornostjo	K 1957_1_ZBDS 2
razvoj knjižničarstva in za uspešnejšo delavnost	knjižnic.	Da pa bi se knjižničarstvo čim bolj razvilo in	K 1957_1_ZBDS 2
knjižničarstvo čim bolj razvilo in da bi bila vloga	knjižnic	čim pomembnejša, Kongres naroča novi upravi,	K 1957_1_ZBDS 3
vnaprej posveča reševanju osnovnih problemov	knjižnic	in knjižničarske stroke in naj deluje predvsem	K 1957_1_ZBDS 3
kjer pa je glede na adininistrativni položaj	knjižnic	te možno. 3.Kongres predvsem poudarja, da je	K 1957_1_ZBDS 4
FLRJ, s katerim bi bile določene osnovne naloge	knjižnic	po njih vrstah, ki bi zagotovil materialne in	K 1957_1_ZBDS 5
Ugotavljajoč, da v nekaterih republikah strokovno osebje	knjižnic	- bibliotekarji in knjižničarji - ni bilo upoštevano	K 1957_1_ZBDS 6
izkušnja je pokazala, v koliki meri je delo	knjižnic	odvisno od kadra v njih. Po drugi strani pa je	K 1957_1_ZBDS 8
izobrazbo dopolnijo za posebno delo glede na vrste	knjižnic	s pridobivanjem posebnega in poglobljenega znanja	K 1957_1_ZBDS 11
večjega poznavanja književnosti in družbene vloge	knjižnic,	da bi tako čim uspešneje sodelovali pri reševanju	K 1957_1_ZBDS 12
ugotovil napredek, ki je bil dosežen s sodelovanjem	knjižnic	pri delu za Centralni katalog tujih knjig in	K 1957_1_ZBDS 15
se čim večje število strokovnih in znanstvenih	knjižnic	odzove sodelovanju pri delu za ta katalog in	K 1957_1_ZBDS 16
jih je treba osnovati, da bi se delo ljudskih	knjižnic	povezalo z enotnim organizacijskim in strokovnim	K 1957_1_ZBDS 22
najlaže nuditi strokovno pomoč preko urejenih	knjižnic	v okrajnih in občinskih centrih. Da bi se knjižničarj	K 1957_1_ZBDS 23
trajal najmanj leto dni. Za vodstvo malih ljudskih	knjižnic	pa bi bilo koristno, da bi bila v učiteljiščih	K 1957_1_ZBDS 25
bi bila v učiteljiščih predavanja o ureditvi	knjižnic,	oziroma da se za neprofesionalno osebje takih	K 1957_1_ZBDS 25
oziroma da se za neprofesionalno osebje takih	knjižnic	organizirajo krajši strokovni tečaji. 11.Kongres	K 1957_1_ZBDS 25
v krajih in naseljih, kjer ni javnih ljudskih	knjižnic.	Te knjižnica sindikalnih organizacij bi morale	K 1957_1_ZBDS 26
Kongres priporoča ustanavljanje posebnih mladinskih	knjižnic	v mestih oziroma posebnih mladinskih oddelkov	K 1957_1_ZBDS 28
časa do časa in na kratko spoznavali z nalogami	knjižnic	in jih uvajali v način uporabe šolskih in drugih	K 1957_1_ZBDS 30
jih uvajali v način uporabe šolskih in drugih	knjižnic.	14.Da bi knjigo čim uspešneje širili, Kongres	K 1957_1_ZBDS 30
mogoče z ozirom na naloge, prostore in ureditev	knjižnic.	15.Kongres je mnenja, da bi bilo potrebna za	K 1957_1_ZBDS 31
znanstvenih, strokovnih, študijskih in ljudskih	knjižnic.	V veliki meri smo v društvu tudi spoznali, da	K 1957_2_KJ_etal 6
šolske knjižnice in priročnik za urejanje šolskih	knjižnic,	- splošni knjižničarski priročnik, - mešani administrativno	K 1957_2_KJ_etal 29
določiti smer razvoja ljudskih in študijskih	knjižnic,	predvsem glade na nabavno politiko in koordinacijo	K 1957_2_KJ_etal 31
knjižnicami, - še posebej o vlogi in tipu študijskih	knjižnic,	njihovi problematiki in povezavi z ostalimi knjižnicami	K 1957_2_KJ_etal 31
in še o vlogi okrajnih in občinskih ljudskih	knjižnic,	o čitalnicah in njihovi organizaciji ter namenu	K 1957_2_KJ_etal 32
Alfonz Gspan, ki je govoril o zaščiti knjig in	knjižnic,	ter tov.Mara Šlajpah-Zorn z referatom o problematiki	K 1957_2_KJ_etal 98
Zorn z referatom o problematiki razvoja ljudskih	knjižnic	v Jugoslaviji. Koreferat o pionirskih knjižnicah	K 1957_2_KJ_etal 99
republiških ustanov so bile uvedene v večini	knjižnic,	ne pa še v vseh.Med temi bi omenil Slovansko	K 1957_2_KJ_etal 117
Justina Podpac. Priročnik za ureditev šolarskih	knjižnic,	ki so nujno potrebne navodil za ureditev, piše	K 1957_2_KJ_etal 127
naloge: 1. Izpopolnitev organizacije ljudskih	knjižnic	in knjižničarjev po vseh okrajih in občinah,	K 1957_2_KJ_etal 141
organizacije, družbenega upravljanja ljudskih	knjižnic,	njih finančna osamosvojitev in nujna potreba	K 1957_2_KJ_etal 144
osamosvojitev in nujna potreba tesne povezave	knjižnic	z občinskimi in okrajnimi kulturno-prosvetnimi	K 1957_2_KJ_etal 144
zborovanjih prikazana tudi problematika ljudskih	knjižnic	v posameznih okrajih, so navzoči povsodi dobili	K 1957_2_KJ_etal 145
dobili povsem točno sliko stanja in dela ljudskih	knjižnic	na svojem območju.Žal, da se slična posvetovanja	K 1957_2_KJ_etal 145
knjižničarji dobili celoten pregled dela ljudskih	knjižnic	v Sloveniji. Druga in nič manj važna naloga,	K 1957_2_KJ_etal 147
stališče, da mora biti vodstvo okrajnih in občinskih	knjižnic	samo v rokah strokovno sposobnih ljudi, je razumljivo	K 1957_2_KJ_etal 149
akcijah za izboljšanja stanja naših ljudskih	knjižnic	in knjižničarjev, pa najsi je šlo za ureditev	K 1957_2_KJ_etal 156
lahko izvedla dokončno organizacijo vseh ljudskih	knjižnic	po okrajih in občinah, ker bi bil le na ta način	K 1957_2_KJ_etal 158
določen status tako okrajnih kakor občinskih	knjižnic.	Ker v našem ljudskem knjižničarstvu vedno bolj	K 1957_2_KJ_etal 158
prodira v ospredje zahteva in želja po organizaciji	knjižnic	s prostim pristopom in vzporednega ustanavljanja	K 1957_2_KJ_etal 159
seznanjajo s tehničnim in strokovnim napredkom	knjižnic	doma in v tujini. Ob koncu poročila naj se zahvalim	K 1957_2_KJ_etal 160
Zaradi skrajno neurejenega stanja šolarskih	knjižnic	naj Društvo ta problem prouči ter pospeši delo	K 1957_2_KJ_etal 173
pospeši delo za izdajo priročnika o ureditvi takih	knjižnic.	6.Društvo naj poskrbi, da razširi članstvo na	K 1957_2_KJ_etal 173
proslavile naš kulturni praznik. Uvede naj teden	knjižnic,	ki naj bo vsako leto jeseni, ter v tem času popularizira	K 1957_2_KJ_etal 178
Organizira naj posvetovanje z upravniki študijskih	knjižnic	ter določi smernice za nadaljni razvoj teh ustanov	K 1957_2_KJ_etal 179
posvetovanje o problematiki znanstvenih in strokovnih	knjižnic,	na katerem naj se obravnava koordinacija dela	K 1957_2_KJ_etal 180
politika. 11. Zbira naj gradivo za zgodovino	knjižnic	v Sloveniji; zadolži naj tovariše po posameznih	K 1957_2_KJ_etal 181
naj v obliki seminarja poskrbi za napredek teh	knjižnic.	15.Društvo naj nadalje organizira tečaje za knjižniča	K 1957_2_KJ_etal 184
16. Društvo naj priporoča osnovanje mladinskih	knjižnic	in čitalnic ali vsaj mladinskih oddelkov v vseh	K 1957_2_KJ_etal 186
naj poskrbi za boljši statistični pregled dela	knjižnic,	pregleda naj tiskovine za poročanje in jih popravi	K 1957_2_KJ_etal 193
ni bilo mogoče vzbuditi. Nekateri uslužbenci	knjižnic,	zlasti tisti z administrativnimi nazivi, so bili	K 1957_2_NV 11
potrebne organizacijske oblike, ki bi to delo	knjižnic	in knjižničarjev povezala v skladno celoto in	K 1957_2_NV 17
in strokovno povezala uslužbence vseh celjskih	knjižnic:	7 iz mestne ljudske knjižnice, 11 iz Študijske	K 1957_2_NV 28
pobudo in skrb za čim boljše delovanje ljudskih	knjižnic	v celjskem okraju.Ugotoviti stanje, doseči s	K 1957_2_NV 35
razvoj naših stihijskih in še posebno ljudskih	knjižnic,	smo morali vedno znova govoriti o finančnih sredstvih	K 1957_2_SM 0
smo vedno znova ugotavljali, da je za razvoj	knjižnic	najvažnejši - človek.Ako je knjižnico vodil splošno	K 1957_2_SM 1
prevode v naši književnosti. 2. Zgodovina knjige,	knjižnic	in arhivov. 3.Bibliografija, založniška dejavnost	K 1957_2_SM 18
in nabavna politika. 4. Poslovanje ljudskih	knjižnic.	Poslovanje znanstvenih knjižnic.	K 1957_2_SM 20
Poslovanje ljudskih knjižnic. Poslovanje znanstvenih	knjižnic.	Poslovanje arhivov. 5.	K 1957_2_SM 21
osnovami paleografije; zgodovina knjige; zgodovina	knjižnic	(domačih in tujih). Paleografija bi se torej	K 1957_2_ZBDS1 9
poznavanju paleografija potrebno le bibliotekarjem	knjižnic	s starim knjižnim fondom (cirilski in glagolski	K 1957_2_ZBDS1 11
: ostane dosedanji program. V. Organizacija	knjižnic	in metode dela v njih. a) za bibliotekarje znanstvenih	K 1957_2_ZBDS1 15
dela v njih. a) za bibliotekarje znanstvenih	knjižnic:	Zgodovina ved s poznanjem standardnih del v posameznih	K 1957_2_ZBDS1 15
znanstvenih disciplinah. b) za bibliotekarje ljudskih	knjižnic:	Zgodovina jugoslovanske in pregled svetovne književnosti	K 1957_2_ZBDS1 15
kakšen naj bo Pravilnik o delu in vodstvu ljudskih	knjižnic	ter kako ga sestaviti.Zato objavljamo osnutek	K 1957_2_ZBDS2 0
za to potrebno prirediti za knjižničarje teh	knjižnic	tečaj, na katerem se naj bi seznanili vsaj z	K 1957_3_SM 3
učiteljstvo (45 %). Za dober razvoj ljudskih	knjižnic	bi bilo koristno, da bi se ta odstotok še zvišal	K 1957_3_SM 7
s tem, da bi nudili knjižničarjem strokovnih	knjižnic	potrebno izobrazbo na tečajih in da bi jih za	K 1957_3_SM 28
nastaja z izgubljanjem knjig zaradi neurejenih	knjižnic.	Mara Šlajpah-Zorn	K 1957_3_SM 29
območju . .. 4. da propagira branje knjig, obisk	knjižnic	in čitalnic. I I I .	K 1957_3_ZBDS 7
člen Za ureditev notranjega poslovanja uprave,	knjižnic,	čitalnice, knjigoveznice lahko izda upravni odbor	K 1957_3_ZBDS 51
seboj imamo prve t r i številke glasila Zveze	knjižnic	in čitalnic LR Hrvatske.Gre namreč za samostojno	K 1957_4_RJ 6

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani