knjižnic* (47.893-47.992)

Status prejeto pove, kdaj je gradivo prispelo v	knjižnico	in bilo prevzeto z dobavnico. Postopek se izvede	MD 2010_MR 567
je gradivo z dobavnico in računom prispelo v	knjižnico.	Povprečni čas od naročila do prejema gradiva	MD 2010_MR 626
2008/2009 Povprečni čas od prejema gradiva v	knjižnico,	do katalogizacije in inventarizacije znaša 52	MD 2010_MR 649
opisanih v poglavju 4. Po prispetju gradiva v	knjižnico,	ga knjižničar akcesor prevzame ter razdeli na	MD 2010_MR 694
Ko npr. zaradi sejemskega nakupa pride v	knjižnico	naenkrat velika količina gradiva, je pomembno	MD 2010_MR 737
gradiva je tretji vzrok. Gradivo prihaja v	knjižnico	na štiri ustaljene načine: kot nakup, obvezni	MD 2010_MR 743
obveznega izvoda. Z obveznim izvodom prihaja v	knjižnico	kar 3/5 gradiva, kar nedvomno upočasnjuje tako	MD 2010_MR 746
poleg tega pa delno še za gradivo, ki prihaja v	knjižnico	kot dar in zamena. Enakomernejša porazdelitev	MD 2010_MR 847
ehnologij informacijske družbe. Virtualna Virtualno	knjižnico	tvorijo informacijski viri različnih knjižnic	M AM_etal_Sr_2006 44
izteka. Zato je spodbudila nizozemsko nacionalno	knjižnico,	gostiteljico konference, da prevzame nalogo oblikovanja	M AM_etal_Sr_2006 149
knjižnice uporabniki komunicirajo z digitalno	knjižnico;	? o sistem za upravljanje z digitalno	M AM_etal_Sr_2006 230
? o sistem za upravljanje z digitalno	knjižnico:	splošen programski sistem, ki zagotavlja ustrezno	M AM_etal_Sr_2006 230
predstavlja akterje, ki komunicirajo z digitalno	knjižnico.	Akterji so lahko ljudje ali drugi informacijski	M AM_etal_Sr_2006 231
usmerjajo interakcijo med uporabniki in digitalno	knjižnico;	o arhitektura: koncept predstavlja prenos funkcionalnosti	M AM_etal_Sr_2006 232
strojne in programske komponente. Z digitalno	knjižnico	so povezane in z njo komunicirajo tudi štiri	M AM_etal_Sr_2006 233
evropskih prebivalcev. Komisija je digitalno	knjižnico	predstavila kot ključni vidik pobude i 2010 in	M AM_etal_Sr_2006 237
enotno vstopno točko podpreti evropsko digitalno	knjižnico	na način: - spodbuditi kulturne ustanove, kot	M AM_etal_Sr_2006 240
vodi NUK v sodelovanju s švicarsko nacionalno	knjižnico.	WP4 Osveščanje javnosti in elektronski informacijsk	M AM_etal_Sr_2006 328
smo, če imajo knjižnice organizirano digitalno	knjižnico,	s katerega mesta je dostopna (z vstopne strani	M AM_etal_Sr_2006 338
večimi v okviru ene spletne strani)18. Digitalno	knjižnico	oz. digitalne zbirke najdemo le pri nekaj knjižnicah	M AM_etal_Sr_2006 343
omogoča nove načine sodelovanja med nacionalno	knjižnico	in drugimi knjižnicami, založniki, avtorji ter	M AM_etal_Sr_2006 469
dediščine. Zbirke dLib.si bodo povezane z Evropsko	knjižnico	(The European Library), preko katere bodo slovenska	M AM_etal_Sr_2006 477
Sestavni del strategije izobraževanja za digitalno	knjižnico	predstavlja torej zasnova in vzpostavitev kompleksnejše	M AM_etal_Sr_2006 540
se ga preusmeri na ustrezno drugo digitalno	knjižnico.	Uporabnik pa v dLib.si lahko najde tudi komercialne	M AM_etal_Sr_2006 663
knjižnice dLib.si in vključevanja NUK v Evropsko	knjižnico	(TEL). 7.1.	M AM_etal_Sr_2006 680
upravno pod glavno ali osrednjo univerzitetno	knjižnico;	knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso članice	M ISSVK_2011 62
šoli, akademijo in licej, pri liceju pa tudi	knjižnico.	Po propadu rimskega cesarstva leta 476 so vzhodni	M ISSVK_2011 227
Velikim je prinesla t. i. prvo dvorno (državno)	knjižnico	v Evropi, ustanovljeno ob znameniti palatinski	M ISSVK_2011 230
danes. Najstarejšo italijansko univerzitetno	knjižnico	je ustanovila beneška vlada v Padovi (1629).	M ISSVK_2011 247
ponovno izvoljen)! 19 Imela je Veliko in Malo	knjižnico.	Velika knjižnica je imela referenčno študijsko	M ISSVK_2011 256
visokošolska, bi omenili prvo javno znanstveno	knjižnico	na naših tleh knjižnico znanstvene Akademije	M ISSVK_2011 274
prvo javno znanstveno knjižnico na naših tleh	knjižnico	znanstvene Akademije delovnih v Ljubljani (Academie	M ISSVK_2011 274
dela (Aparac-Gazivoda in Turčin, 1988, str. 2).	knjižnico,	v katero bodo imeli prost vstop vsi, zanjo pa	M ISSVK_2011 277
so bile knjige pogorele jezuitske knjižnice).	Knjižnico	so leta 1791 dodelili liceju, po katerem je dobila	M ISSVK_2011 282
leta 1919 s preimenovanjem v Državno študijsko	knjižnico	postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s	M ISSVK_2011 288
univerzitetne knjižnice. Univerzitetna podkomisija za	knjižnico	je sprejela programske točke t. i. sveučiliške	M ISSVK_2011 291
samostojno razvijati, tako da z univerzitetno	knjižnico	kmalu niso več imele tesnejše povezave 24.Nekatere	M ISSVK_2011 303
Knjižnica se je postopoma razvila v osrednjo javno	knjižnico,	ki je skrbela za zagotavljanje pretežno tuje	M ISSVK_2011 309
odločbo leta 1961." Ustanoviteljske pravice nad	knjižnico	je leta 1964 prevzelo Združenje visokošolskih	M ISSVK_2011 325
ustanovitvi ni razpolagala s skupno univerzitetno	knjižnico,	knjižnična dejavnost se je razvijala v obliki	M ISSVK_2011 336
spletnih strani smo ugotovili, da jih 19 od 33 ima	knjižnico,	pri čemer si trenutno edini javni samostojni	M ISSVK_2011 345
za informacijske študije v Novem mestu, deli	knjižnico	z zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom	M ISSVK_2011 345
Visoke šole za zdravstvo v Novem mestu uporabljajo	knjižnico	Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo	M ISSVK_2011 346
raziskovanje začnejo in običajno tudi končajo z Googlom,	knjižnico	pa uporabljajo kot prostor za študij.Raziskovalna	M ISSVK_2011 461
ki se v času študija ne bo srečal s fizično	knjižnico	in storitvami knjižničarjev?Hardesty je prepričan	M ISSVK_2011 513
investicije in investicijsko vzdrževanje se tudi za	knjižnico	določijo v letnem programu investicij visokošolskega	M ISSVK_2011 563
javnih visokošolskih zavodov (npr. Univerzitetno	knjižnico	Maribor) in Centralno tehniško knjižnico Univerze	M ISSVK_2011 567
Univerzitetno knjižnico Maribor) in Centralno tehniško	knjižnico	Univerze v Ljubljani.Sredstva za plače in druge	M ISSVK_2011 567
ima Univerza v Mariboru tudi eno univerzitetno	knjižnico	(Narodna in univerzitetna knjižnica, Centralna	M ISSVK_2011 591
knjižnice Univerze v Ljubljani, Centralno tehniško	knjižnico	Univerze v Ljubljani in Narodno in univerzitetno	M ISSVK_2011 612
Univerze v Ljubljani in Narodno in univerzitetno	knjižnico.	Tudi vpisnina v višje letnike, absolventski staž	M ISSVK_2011 612
knjižnice Univerze v Ljubljani, Centralno tehniško	knjižnico	Univerze v Ljubljani in Narodno in univerzitetno	M ISSVK_2011 613
Univerze v Ljubljani in Narodno in univerzitetno	knjižnico.	V 7. členu pravilnik določa, da višino vsakoletnega	M ISSVK_2011 613
na ravni univerze in članic ter za Digitalno	knjižnico	UL z vrednostmi osnovnih kazalcev v letu 2009	M ISSVK_2011 664
članico UP lahko ustanovili tudi univerzitetno	knjižnico.	Predvidene so fakultete, umetniške akademije,	M ISSVK_2011 726
od organizacijskih enot navaja Univerzitetno	knjižnico	UP in se pri tem sklicuje na sklep Senata UP	M ISSVK_2011 756
opredeljena namera UP, da ustanovi Univerzitetno	knjižnico	Univerze na Primorskem (UK UP) kot samostojno	M ISSVK_2011 784
sprejel Upravni odbor UNG, 12. 7. 2010) obravnava	knjižnico	univerze v 16. členu, kjer navaja da ima za	M ISSVK_2011 789
visokošolske dejavnosti Univerza univerzitetno	knjižnico,	v kateri se zbirata študijska literatura in periodika	M ISSVK_2011 789
Gorici 84 (sprejel Senat UNG, 16. 7. 2009) omenijo	knjižnico	v poglavju 3.6., in sicer da mora študent k prošnji	M ISSVK_2011 801
izpostavi, da ima fakulteta ustrezno opremljeno	knjižnico	z ugodnim delovnim časom za študente, študentje	M ISSVK_2011 811
razvidno, da je obstoječa evalvacijska komisija	knjižnico	razumela kot enega od pomembnih dejavnikov kakovosti	M ISSVK_2011 819
se niti neposredno niti posredno ne nanaša na	knjižnico,	ker se na UNG ne izvaja imenovanj v naziv bibliotekar	M ISSVK_2011 825
dejavnosti. Kot smo že ugotovili, ima trenutno	knjižnico	19 od 33 samostojnih visokošolskih zavodov.To	M ISSVK_2011 830
potrebe pedagoškega in znanstveno pedagoškega dela	knjižnico,	dostopno študentom, visokošolskim učiteljem in	M ISSVK_2011 834
uresničevanje visokošolske dejavnosti ima Zavod	knjižnico,	v kateri se zbira študijska literatura in periodika	M ISSVK_2011 848
informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) imata skupno	knjižnico.	FUDŠ jo omenja v 22. členu Statuta 101 (sprejel	M ISSVK_2011 852
(sprejel Upravni odbor FUDŠ, 15. 11. 2008).	Knjižnico	omenja tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah	M ISSVK_2011 856
odbor FIŠ, 28. 11. 2008, Ur. l. RS, št. 117/2008)	knjižnico	poimenuje kot službo, ki je uvrščena pod tajništvo	M ISSVK_2011 857
študentski referat posreduje en izvod naloge v	knjižnico.	FUDŠ in FIŠ sta sprejeli interni dokument, s	M ISSVK_2011 860
Strateški razvojni cilji knjižnice ne omenjajo.	Knjižnico	IBS Mednarodne poslovne šole Ljubljana zasledimo	M ISSVK_2011 872
omenjeno sodelovanje šole z Narodno in univerzitetno	knjižnico	ter Knjižnico Prežihov Voranc z namenom omogočanja	M ISSVK_2011 872
šole z Narodno in univerzitetno knjižnico ter	Knjižnico	Prežihov Voranc z namenom omogočanja uporabe	M ISSVK_2011 872
izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti	knjižnico,	v 135. členu pa bibliotekarja uvršča med visokošolske	M ISSVK_2011 889
izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti svojo	knjižnico.	137. člen bibliotekarja uvršča med visokošolske	M ISSVK_2011 897
Statuta 133 (sprejel Senat VŠZNJ, 16. 3. 2009)	knjižnico	uvršča med organizacijske enote VŠZNJ, vodjo	M ISSVK_2011 903
V 26. členu je zapisano "VŠZNJ ima strokovno	knjižnico,	ki opravlja knjižnično dejavnost za potrebe pedagoškega	M ISSVK_2011 904
svoj poslovnik ter cenik, čeprav je vpisnina v	knjižnico	že del cenika VŠZNJ. 30. člen Pravilnika o postopku	M ISSVK_2011 908
diplomskem delu v sistem COBISS. SI in Digitalno	knjižnico.	Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov	M ISSVK_2011 909
je zapisano, da šola šele vzpostavlja svojo	knjižnico,	navedeni so kratkoročni prednostni cilji in pričakovani	M ISSVK_2011 914
Fakulteta za podiplomski študij managementa	knjižnico	na svojih spletnih straneh le omenja, ni pa vključena	M ISSVK_2011 916
ustanovitvi ni razpolagala s skupno univerzitetno	knjižnico,	knjižnična dejavnost se je razvijala v obliki	M ISSVK_2011 1055
znašala 956 m 2 ali slabih 160 m 2 na posamezno	knjižnico.	Če podatek primerjamo s številom potencialnih	M ISSVK_2011 1088
v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici ima eno	knjižnico	z enim izposojevališčem.Knjižnica je bila formalno	M ISSVK_2011 1092
univerza za uresničevanje visokošolske dejavnosti	knjižnico,	v kateri se zbira študijska literatura in periodika	M ISSVK_2011 1098
Skupaj so izposodile 27.733 enot na dom in v	knjižnico	ter 410 enot v medknjižnični izposoji.Izvedle	M ISSVK_2011 1131
na osnovi pogodbe z visokošolskim zavodom, ki	knjižnico	ima, čeprav slednja ne zagotavlja informacijskih	M ISSVK_2011 1154
učne podpore naj bi dosegali kolidži, ki so v	knjižnico	vlagali do 6 % proračuna, odlično raven pa z	M ISSVK_2011 1368
zagotavlja in spodbuja kar najbolj učinkovito izrabo v	knjižnico	vloženih virov.Direktor knjižnice je odgovoren	M ISSVK_2011 1418
opremo ter za vodenje in sredstva, potrebna za	knjižnico	oziroma storitve za dodiplomske študente. 4.2	M ISSVK_2011 1449
je treba napisati na kataložni list. Ker pa v	knjižnico	prihajajoči gostje iščejo knjige ne le po avtorjih	M ISSVK_2011 1547
predstavlja univerzitetna knjižnica osrednjo	knjižnico	KIS univerze 189.V KIS univerze naj bi delovale	M ISSVK_2011 1672
modela KIS univerze s samo eno univerzitetno	knjižnico.	190 Dokument torej priporoča integrirani model	M ISSVK_2011 1683
zaposlenih. Visokošolski zavod ima tako ustrezno	knjižnico	že, če zaposluje dva strokovna delavca.Da nalog	M ISSVK_2011 1769
oziroma visokošolska ustanova mora imeti ustrezno	knjižnico,	ki podpira študijsko in znanstvenoraziskovalno	M ISSVK_2011 1841
obdelave knjižničnega gradiva z univerzitetno	knjižnico	DA NE - število zaposlenih delavcev z univerzitetno	M ISSVK_2011 1902
knjižnic DA NE Slika 2: Akreditacijska merila za	knjižnico	visokošolskega zavoda (Merila za akreditacijo	M ISSVK_2011 1904
je bilo navedeno, da morajo biti prostori za	knjižnico	primerni za nemoteno delovanje visokošolskega	M ISSVK_2011 1905
opremljenih prostorov (predavalnice, kabineti itd.),	knjižnico,	laboratorije ter opremo in informacijsko-komunikacijsko	M ISSVK_2011 1909
vključena naslednja merila (Tabela 18): Prostori za	knjižnico	so primerni za nemoteno delovanje visokošolskega	M ISSVK_2011 1914

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 48.093 48.193 48.293 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani