knjižnic* (47.993-48.092)

Knjižnica ima čitalnico. Prostori za	knjižnico	so primerni za nemoteno opravljanje dejavnosti	M ISSVK_2011 1929
Zato predlagamo novo dikcijo: "z visokošolsko	knjižnico	v okviru zavoda, ki mora zagotavljati ustrezne	M ISSVK_2011 1949
ter predlagamo novo dikcijo: "z visokošolsko	knjižnico	v okviru zavoda, ki mora zagotavljati ustrezne	M ISSVK_2011 1949
Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko	knjižnico,	ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost	M ISSVK_2011 1952
dejavnost in financiranje)207. Visokošolsko	knjižnico	omeni med merili za presojanje pogojev za prvo	M ISSVK_2011 1968
členu 13 (materialni pogoji): z visokošolsko	knjižnico	v okviru zavoda, ki mora zagotavljati ustrezne	M ISSVK_2011 1968
členu 31 (materialne razmere)208: z visokošolsko	knjižnico	v okviru zavoda, ki zagotavlja ustrezne knjižnične	M ISSVK_2011 1969
podaljšanje akreditacije. Obrazec se na visokošolsko	knjižnico	nanaša v poglavju B., PODROČJA PRESOJE/B.5 MATERIALNI	M ISSVK_2011 1970
študentske zadeve, DA NE ustrezne sanitarije, DA NE	knjižnico.	DA NE Vsi ti prostori so na isti lokaciji.	M ISSVK_2011 1976
Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko	knjižnico,	ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost	M ISSVK_2011 1979
študentske zadeve, DA NE ustrezne sanitarije, DA NE	knjižnico.	DA NE Vsi ti prostori so na isti lokaciji.	M ISSVK_2011 1987
Druge so manj moderne. Vsaka fakulteta ima svojo	knjižnico	215. ..."216 (Poročilo EUA o evalvaciji Univerze	M ISSVK_2011 2033
zadnjega podatka razberemo, da so nekateri svojo	knjižnico	napačno opredelili kot univerzitetno, saj imajo	M ISSVK_2011 2114
veliko: vsi govorijo, naj bi visoke šole imele	knjižnico	in to v skladu s standardi za visokošolske knjižnice	M ISSVK_2011 2157
dejavnosti. Pet udeležencev fokusne skupine vodi	knjižnico,	ki je namenjena večim fakultetam oziroma oddelkom	M ISSVK_2011 2219
knjižnica ukine, in se poveže s "pajdaši", s splošno	knjižnico	in [z njo] podpiše sporazum....	M ISSVK_2011 2299
pričakovala, da bo nekaj definiranega kakšno	knjižnico	mora imeti ena medicinska fakulteta. Ampak piše	M ISSVK_2011 2310
izposojenih enot (vključno s podaljšanji in izposojo v	knjižnico)	glede na število vseh enot v zbirki, namenjeni	M ISSVK_2011 2761
potencialnih uporabnikov (s podaljšanji, izposojo v	knjižnico	in kopijami dokumentov, brez rezervacij) na potencialnega	M ISSVK_2011 2761
zunanjim uporabnikom (s podaljšanji, izposojo v	knjižnico	in kopijami dokumentov, brez rezervacij) v celotni	M ISSVK_2011 2761
investicij glede na število izposoj na dom in v	knjižnico,	kopij dokumentov in vpogledov v celotna besedila	M ISSVK_2011 2763
od naročila dokumenta do prejema slednjega v	knjižnico	30. C.8 mediana števila delovnih dni, ki pretečejo	M ISSVK_2011 2763
je dokument prispel v Sklop Podsklop Kazalnik	knjižnico,	do dne, ko je bil za uporabo na voljo na policah	M ISSVK_2011 2763
vključitev merila za vrednotenje števila izposoj v	knjižnico	in na dom, - vključitev merila za vrednotenje	M ISSVK_2011 2857
PREDLOG AKREDITACIJSKIH MERIL ZA VISOKOŠOLSKO	KNJIŽNICO	Obrazec Predlog za akreditacijo, ki je priloga	M ISSVK_2011 3089
sodelavcem. Predlog akreditacijskih meril za	knjižnico	visokošolskega zavoda Knjižnica (označite oz	M ISSVK_2011 3101
označite oz. dopišite): - visokošolski zavod ima	knjižnico	v okviru svojih prostorov - knjižnica zavoda	M ISSVK_2011 3101
zavoda ima ustrezne prostore za visokošolsko	knjižnico	o neto uporabna površina knjižnice o večji del	M ISSVK_2011 3101
bibliografski sistem - knjižnica gradi digitalno	knjižnico	oz. z lastnimi digitalnimi viri sodeluje v digitalni	M ISSVK_2011 3101
zavoda usklajuje svoje aktivnosti z univerzitetno	knjižnico	- knjižnica zavoda ima zaposlene strokovne delavce	M ISSVK_2011 3101
ekspertov itd. Temeljnega pomena za visokošolsko	knjižnico	je, da izvaja tudi vrednotenje vpliva njene dejavnosti	M ISSVK_2011 3162
odbor naj služi tudi kot orodje komunikacije med	knjižnico	in njenim okoljem/uporabniki. 2.9 Visokošolska	M ISSVK_2011 3184
zavoda. 6.6 Za novoustanovljeno visokošolsko	knjižnico	je treba v začetku njenega delovanja zagotoviti	M ISSVK_2011 3235
obstajajo formalni kanali za izmenjavo informacij med	knjižnico	in matičnim visokošolskim zavodom/univerzo? 4	M ISSVK_2011 3402
virov - kazalniki delež (odstotek) prihodkov za	knjižnico	v celotnih prihodkih matičnega visokošolskega	M ISSVK_2011 3408
skupaj število izposojenih enot gradiva (na dom, v	knjižnico,	medknjižnična izposoja) - število izposojenih	M ISSVK_2011 3410
gradiva (vključno s podaljšanji in izposojo v	knjižnico)	glede na število vseh enot v zbirki, namenjeni	M ISSVK_2011 3410
uporabnike - stopnja zadovoljstva uporabnikov s	knjižnico	in storitvami. Izobraževalna in svetovalna dejavnost	M ISSVK_2011 3410
od naročila dokumenta do prejema dokumenta v	knjižnico	- srednja vrednost (mediana) števila delovnih	M ISSVK_2011 3417
dni, ki potečejo od dneva prejema dokumenta v	knjižnico	do dneva, ko je na voljo za uporabo (na knjižni	M ISSVK_2011 3417
Marija Terezija dodelila ljubljanskemu liceju kot	knjižnico	za javno uporabo.Deželni svetnik Leopold baron	M K_2009_5_SK 6
glavarstva, je to licejsko, nekdanjo jezuitsko	knjižnico,	še v letu 1774 povečal s svojo družinsko zbirko	M K_2009_5_SK 9
baron von Taufferer, prevzel nadzor nad licejsko	knjižnico	in jo od leta 1775 do 16. oktobra 1783 vodil	M K_2009_5_SK 13
zbirke razpuščenega jezuitskega reda licejsko	knjižnico	ustanovila, jo je upošteval tudi cesar Jožef	M K_2009_5_SK 18
skladu s tem dvornim odlokom je bilo v licejsko	knjižnico	v Ljubljani leta 1782 vključenih 769 del v 1153	M K_2009_5_SK 21
deželnega glavarstva 16. oktobra 1783 so licejsko	knjižnico	postavili pod nadzor okrožnega urada in prefekta	M K_2009_5_SK 26
večkratnim prizadevanjem dežele, da bi to "semeniško	knjižnico"	, v skladu z njenim namenom - biti "javna knjižnica	M K_2009_5_SK 40
knjižnica", združili s kasneje ustanovljeno licejsko	knjižnico.	V letu 1781 je bila družba operozov ponovno ustanovlje	M K_2009_5_SK 40
shranjeni v Ljubljani (z licejsko in semeniško	knjižnico)	, in nameni javnosti.3 V zvezi s tem je 6. maja	M K_2009_5_SK 47
prilivov. Če gubernij dovoljenja za to ne bi dal, bi	knjižnico	lahko umestili v zgradbo semenišča ali v stanovsko	M K_2009_5_SK 50
gubernijsko odredbo 6. maja 1784 prejel navodilo, da	knjižnico	razpuščenega avguštinskega samostana v Ljubljani	M K_2009_5_SK 62
jo združijo v smislu javne koristi s semeniško	knjižnico;	slednje škof ni izročil. 6.Knjižnica diskalceatov	M K_2009_5_SK 62
Diskalceati so namreč s pisno izjavo svojo	knjižnico	že odstopili javni knjižnici v ustanavljanju	M K_2009_5_SK 64
deželnimi stanovi. Od njih je zahtevala, da svojo	knjižnico	izročijo jezuitskemu konventu, temu pa so se	M K_2009_5_SK 70
spor končal. Oblast je odločila, da je treba	knjižnico	nekatoliških deželnih stanov zaradi preprečevanja	M K_2009_5_SK 72
nenaklonjen predlogu grofa Hohenwarta, da se za	knjižnico	na lokaciji prejšnjega jezuitskega kolegija postavi	M K_2009_5_SK 78
bili pokriti stroški in kako bi bilo potrebno	knjižnico	v prihodnosti vzdrževati in oskrbovati.Dodati	M K_2009_5_SK 79
sestavino bodoče javne knjižnice omenila tudi	knjižnico	samostana stiških cistercijanov, ki je bil razpuščen	M K_2009_5_SK 81
stanovih in je bila vložena za nekdanjo jezuitsko	knjižnico,	ter iz fonda bivše jezuitske blagajne, ki ohranja	M K_2009_5_SK 82
knjižnice - in znaša 300 goldinarjev letno. Stiško	knjižnico	je Wilde prevzel šele dne 22. januarja 1790 v	M K_2009_5_SK 83
razpuščeni kostanjeviški cistercijani in njihovo	knjižnico	- 1815 del v 2486 zvezkih - so priključili licejski	M K_2009_5_SK 86
zgradbo normalke, v katero bi lahko namestili tudi	knjižnico.	Ker so vsi pristojni organi s tem predlogom soglašali	M K_2009_5_SK 94
1790 pa so bila zaključena. Z namenom, da bi	knjižnico	usposobili za javno uporabo, so v novi zgradbi	M K_2009_5_SK 97
glavar in kasnejši gubernijski svetnik von Cannal	knjižnico	predal Wildeju, se je le-ta 27. aprila 1789 lotil	M K_2009_5_SK 106
v dvojniku za šest knjižnic: 1) za jezuitsko	knjižnico	z 962 deli v 1377 zvezkih; 2) za knjižnico generalnega	M K_2009_5_SK 118
jezuitsko knjižnico z 962 deli v 1377 zvezkih; 2) za	knjižnico	generalnega vikarja von Peera s 1022 deli v 2019	M K_2009_5_SK 118
vikarja von Peera s 1022 deli v 2019 zvezkih; 3) za	knjižnico	kartuzijanov iz Bistre s 769 deli v 1153 zvezkih	M K_2009_5_SK 118
kartuzijanov iz Bistre s 769 deli v 1153 zvezkih; 4) za	knjižnico	diskalceatov v Ljubljani s približno 2400 deli	M K_2009_5_SK 118
Ljubljani s približno 2400 deli v 3265 zvezkih; 5) za	knjižnico	Družbe za kmetijstvo s 572 deli v 2086 zvezkih	M K_2009_5_SK 118
za kmetijstvo s 572 deli v 2086 zvezkih, 6) za	knjižnico	cistercijanov iz Kostanjevice s 1815 deli v 2486	M K_2009_5_SK 118
da mu ob dodatku k plači preda stalno skrb za	knjižnico.	Le-ta je izrazil pripravljenost, da zato, ker	M K_2009_5_SK 120
ko je Wilde 22. januarja 1790 prevzel stiško	knjižnico	v 27 zabojih, je do konca junija 1790 dokončal	M K_2009_5_SK 123
pravico do zbirke, ki je že krščena za "Licejsko	knjižnico"	, vendar še ni postavljena in opisovalo njeno	M K_2009_5_SK 129
Ljubljani, je 25. avgusta obiskal tudi licejsko	knjižnico	in Wildeju kot "svojemu namestniku" izrazil	M K_2009_5_SK 129
stanovanje, ki je najbližje kraju, določenem za	knjižnico,	in sicer za toliko časa, dokler višja oblast	M K_2009_5_SK 135
tlakovan z opeko, ni bila varna pred ognjem. Da bi	knjižnico	zavaroval pred uničujočo silo ognja, je ob sklicevanju	M K_2009_5_SK 157
popravilo in s tem preprečil nadaljnjo nevarnost za	knjižnico.	Leta 1801 se je v licejsko zgradbo nastanilo	M K_2009_5_SK 161
ležišča na hodnikih segala neposredno do vhoda v	knjižnico	in videti je bilo, da so kajenje na kupih slame	M K_2009_5_SK 168
najslavnejši bibliografi. Želi tudi, da bi si oblast	knjižnico	ogledala, presodila delo bibliotekarja in sprejela	M K_2009_5_SK 219
potrebno poskrbeti za nabavo knjig za licejsko	knjižnico.	Kot je bilo že omenjeno, naj bi doslej za nabavo	M K_2009_5_SK 227
njen lastnik, ni eno in isto. Tako na semeniško	knjižnico	kot na semeniško zgradbo je bilo treba gledati	M K_2009_5_SK 261
16. stoletja. Wilde je prevzel gornjegrajsko	knjižnico	22. junija 1798 v štirih zabojih, brez popisa	M K_2009_5_SK 266
splošni "znanstveni katalog" za vsa dela, ki so v	knjižnico	prispela do vključno leta 1800, predvsem z ozirom	M K_2009_5_SK 269
nadomestne dediče in temu namenil tudi svojo	knjižnico,	ki naj bi se letno dopolnjevala z novimi knjigami	M K_2009_5_SK 293
1800 takratni dedič Dizma, grof Barbo, celotno	knjižnico	s policami vred odstopiti v varstvo in uporabo	M K_2009_5_SK 294
fidejkomisni naslednik ohrani pravico, da omenjeno	knjižnico,	ki je bila ocenjena na okroglo 1960 goldinarjev	M K_2009_5_SK 295
obveznost, ki bi bila brez trajne koristi za	knjižnico.	Za prevzem te obveznosti je Wilde od dedičev zahteval	M K_2009_5_SK 298
knjižnice", ki se je nahajala v semenišču, z licejsko	knjižnico.	Ker prostori knjižnice niso več zadoščali niti	M K_2009_5_SK 300
svojimi 7000 do 8000 zvezki združili z licejsko	knjižnico,	bi se morala le-ta povečati za eno tretjino.	M K_2009_5_SK 303
zagotovilu zahteval nazaj. V bodoče je treba to	knjižnico	pod imenom "Barbova fidejkomisna knjižnica" hraniti	M K_2009_5_SK 306
voditi ločeno. 16. septembra 1806 je Wilde Barbovo	knjižnico	prevzel in ker prostorska stiska še ni bila odpravljena	M K_2009_5_SK 306
študijski konses, pristojen za nadzor nad licejsko	knjižnico	in za izbiro del, ki se bodo kupila, na osnovi	M K_2009_5_SK 308
kirurška stolica. Marija Terezija je licejsko	knjižnico	z dodelitvijo nekdanje jezuitske knjižnice v	M K_2009_5_SK 323
samostanov. Kasneje jo je cesar Leopold kot "javno	knjižnico"	tudi formalno ustanovil, cesar Franc pa je z	M K_2009_5_SK 324
pojavljale vedno znova in tudi sedaj prispe v	knjižnico	velik del dolžnostnih izvodov šele po opozorilu	M K_2009_5_SK 329
Leta 1808 je Wilde na dražbi kupil slavistično	knjižnico	Jurija Japlja 19. 1. februarja 1809 so skriptorja	M K_2009_5_SK 331
knjižnice Ilirskih provinc, svaril pred izdatki za	knjižnico,	ker notranji minister za ta namen ni odobril	M K_2009_5_SK 352
izdaj ter jih postavijo ločeno za tamkajšnjo	knjižnico.	Benincasa je tako tudi ravnal, o čemer priča njegovo	M K_2009_5_SK 354
knjižnice ne, so knjige vrnili v ljubljansko	knjižnico	in jih tam shranili ločeno; nered v knjižnici	M K_2009_5_SK 357
vgradili v obstoječo omarico. Od kod je prišla v	knjižnico,	ni bilo mogoče ugotoviti. 18. novembra 1814 je	M K_2009_5_SK 365

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 48.093 48.193 48.293 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani