knjižnica (601-700)

Miglič, 2006). 4.3.2.1 Ciljna publika Tudi če ima	knjižnica	posebno kontaktno osebo ali zaposlenega za uporabnike	D 2011_SB 690
pomemben vpogled v tematiko (Hurst, 2006). Če	knjižnica	nima notranjih virov, lahko za izobraževanje	D 2011_SB 706
uporabniki sami ne znajo uporabljati. Tudi če ima	knjižnica	najnovejšo podporno tehnologijo, to še ne pomeni	D 2011_SB 777
PRAKSI 5.1 PRIMER USPOSABLJANJA NA DALJAVO Če ima	knjižnica	več enot in so te daleč vsaksebi, je težko najti	D 2011_SB 786
ozaveščanju o uporabnikih s posebnimi potrebami.	Knjižnica	univerze je ustanovila delovno skupino za revizijo	D 2011_SB 791
strani študentovega pomočnika ali asistenta, če je	knjižnica	študentu nedostopna (Invalidnost in visoko šolstvo	D 2011_SB 824
da mora biti uporabnikom s posebnimi potrebami	knjižnica	prilagojena, da uporabniki zahtevajo posebno	D 2011_SB 1011
bibliotekar posveti in jim nameni čas; veselje, če je	knjižnica	zanje nekaj novega in če jim prinaša ugodnosti	D 2011_SB 1042
to zahteva poslanstvo knjižnice, saj mora biti	knjižnica	namenjena vsem uporabnikom. se moramo naučiti	D 2011_SB 1093
potrebami družba sprejme in se jim prilagodi. si	knjižnica	z njihovim obiskom pridobi krog uporabnikov,	D 2011_SB 1094
povsod. je to pomembno za razvoj knjižnice. je	knjižnica	javna ustanova in mora zadovoljiti tudi potrebe	D 2011_SB 1094
kaže na neprimeren odnos (op. avt.)). s tem	knjižnica	dobi nove predloge, kaj bi lahko še izboljšali	D 2011_SB 1094
potrebami ljudje, ki imajo svoje potrebe. Če ima	knjižnica	veliko takšnih uporabnikov, bo potem prijazna	D 2011_SB 1096
veliko takšnih uporabnikov, bo potem prijazna	knjižnica	za vse ljudi. se bo knjižnica pripravila na	D 2011_SB 1096
potem prijazna knjižnica za vse ljudi. se bo	knjižnica	pripravila na uporabnike s posebnimi potrebami	D 2011_SB 1096
čim pogosteje taki uporabniki pridejo. mora	knjižnica	biti dostopna za vse ljudi.Če pride vanjo uporabnik	D 2011_SB 1096
ali dostopati do gradiva, je to znak, da mora	knjižnica	uvesti neke spremembe, ki mu bodo to omogočile	D 2011_SB 1097
knjižnici dober ugled, saj bi pomenilo, da ima	knjižnica	ustrezne pogoje za vse uporabnike. je za knjižnico	D 2011_SB 1098
zato ker morda tudi zakon to predpisuje. mora	knjižnica	že v osnovi zajemati vse skupine uporabnikov	D 2011_SB 1098
lažje nabavlja gradivo tudi zanje. na ta način	knjižnica	pridobi dodatna finančna sredstva. uporabniki	D 2011_SB 1099
potrebami ravno tako potrebujejo okolje kot je	knjižnica,	da se lahko neovirano informacijsko izobražujejo	D 2011_SB 1099
lahko neovirano informacijsko izobražujejo.	Knjižnica	jim lahko nudi možnost preživljanja prostega	D 2011_SB 1100
nudi možnost preživljanja prostega časa. tako	knjižnica	dokaže, da je res namenjena vsem uporabnikom	D 2011_SB 1100
enakopravnost in enakovrednost med uporabniki. se	knjižnica	tako zave, da so tudi ti uporabniki prisotni	D 2011_SB 1100
v praksi; je tudi to del dela, ki naj bi ga	knjižnica	opravljala.Obstajajo ljudje s posebnimi potrebami	D 2011_SB 1125
potrebe na izkoristek vseh možnosti, ki jih ponuja	knjižnica	in ovire v njej Sedem intervjuvancev meni, da	D 2011_SB 1138
vpliva. Za intervjuvance s psihološkimi težavami	knjižnica	ne predstavlja nobenih ovir, prav tako menijo	D 2011_SB 1140
vseh knjižničnih možnosti, seveda v kolikor je	knjižnica	prilagojena tako, da je njim dostopna.Nekateri	D 2011_SB 1144
Tudi osebe z dolgotrajno boleznijo navajajo, da	knjižnica	zanje ne predstavlja nobenih ovir, saj je edina	D 2011_SB 1146
navajajo, da se v knjižnici dobro počutijo (11).	Knjižnica	jim je neke vrste zatočišče, všeč jim je, ker	D 2011_SB 1163
kakšen človek si. Ni pa to zato, ker je to ravno	knjižnica.	Bolj zato, ker se jim ne da iti in ker je nepraktično	D 2011_SB 1193
skrivajo osebo s posebnimi potrebami, hkrati pa je	knjižnica	tudi socialni prostor, kjer naj bi imeli vsi	D 2011_SB 1209
v smislu razstave, ampak da se pokaže, da je	knjižnica	dostopna za vse in prilagodljiva. Tudi slepi	D 2011_SB 1219
o tem menijo intervjuvanci: Mislim, da če je	knjižnica	primerno opremljena in prilagojena za uporabnike	D 2011_SB 1239
bodo iskale druge rešitve. Na nek način ima	knjižnica	celo vlogo socialnega korektiva.Da vsem omogoča	D 2011_SB 1265
knjižnico, ker tam nimajo kaj početi ... Skratka	knjižnica	mora omogočati manjšinam čim boljše storitve	D 2011_SB 1267
odvisno. Resnica je, da nima nobenega smisla, da	knjižnica	dela dostop za uporabnika na vozičku, če v občini	D 2011_SB 1269
nobenega. Smiselno pa se je prilagoditi tam, kjer	knjižnica	ne pozna svojih uporabnikov, na primer v večjem	D 2011_SB 1270
zagotovo dodatna usposabljanja, ki jih lahko	knjižnica	(ali pa več knjižnic skupaj) organizira skupaj	D 2011_SB 1299
ima podobno posebno potrebo kot uporabnik, ta	knjižnica	je zanj najboljša in v njo rad in pogosto zahaja	D 2011_SB 1305
je potrebno spremeniti in prilagoditi, da bo	knjižnica	dostopna tudi zanj. Študenti imajo določeno znanje	D 2011_SB 1416
vpliva na izkoristek vseh možnosti, ki jih ponuja	knjižnica?	Ali pri uporabi knjižnice naletite na kakšno oviro	D 2011_SB 1470
Kavčič (NUK), dr. Renata Šolar (NUK), Maja Medic, (	Knjižnica	Mirana Jarca Novo mesto), mag. Mateja Ločniškar	KN 2006_9_FLM_MM 1
Jarca Novo mesto), mag. Mateja Ločniškar-Fidler (	Knjižnica	Bežigrad), Irena Sešek (NUK), in Simona Šuler	KN 2006_9_FLM_MM 1
NUK), in Simona Šuler Pandev (Koroška osrednja	knjižnica	dr. Franceta Sušnika), je vodja skupine Maja	KN 2006_9_FLM_MM 1
Glede zbirnih zapisov ni enotnih navodil.	Knjižnica,	se po lastni presoji odloči, katero gradivo bo	KN 2006_9_FLM_MM 19
fotografije, ki nastane v knjižnici, je fotograf,	knjižnica	pa je založnik v primeru, ko ima funkcijo založništva	KN 2006_9_FLM_MM 40
V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH" 1. Uvod Vsaka splošna	knjižnica	je v skladu s predpisano zakonodajo dolžna zagotavljati	KN 2007_3_OOK 5
odvisen od naslednjih faktorjev: - ali splošna	knjižnica	opravlja funkcijo osrednje območne knjižnice	KN 2007_3_OOK 8
osrednje območne knjižnice, - ali ima splošna	knjižnica	funkcijo osrednje knjižnice, - ali ima knjižnica	KN 2007_3_OOK 8
knjižnica funkcijo osrednje knjižnice, - ali ima	knjižnica	status krajevne knjižnice, - ali gre za potujočo	KN 2007_3_OOK 8
knjižnice, - ali gre za potujočo knjižnico, - ali ima	knjižnica	(osrednja ali osrednja območna) organizirana	KN 2007_3_OOK 8
strukturo običajno logično povezani: - ali se	knjižnica	s to dejavnostjo ukvarja tudi zaradi potrebe	KN 2007_3_OOK 9
depozitarno funkcijo pa opravlja osrednja območna	knjižnica	ali druga ustanova na njenem območju ali izven	KN 2007_3_OOK 9
regionalnem in nacionalnem nivoju. Splošna	knjižnica	lahko proces pridobivanja domoznanskega gradiva	KN 2007_3_OOK 11
področju, je priporočljivo, da vsaka splošna	knjižnica,	na osnovi zgornjih dejstev, v obliki pisnega	KN 2007_3_OOK 14
domoznanske dejavnosti. 2.1 Domoznansko območje Splošna	knjižnica	naj opredeli svoje domoznansko območje: - pri	KN 2007_3_OOK 14
vezano na geografsko območje občin, ki jih splošna	knjižnica	pokriva v skladu z Zakonom o knjižničarstvu	KN 2007_3_OOK 14
četrt. 2.2 Vrste domoznanskega gradiva Splošna	knjižnica	naj, v skladu s tradicijo, s potrebami lokalnega	KN 2007_3_OOK 15
izdajatelj, tiskar). Priporočila: - Splošna	knjižnica	naj teži k temu, da pridobi vse domoznansko gradivo	KN 2007_3_OOK 17
2.3 Tipologija domoznanskega gradiva Splošna	knjižnica	naj opredeli domoznansko gradivo, ki je predmet	KN 2007_3_OOK 19
v mikrofilmski in digitalni obliki) - splošna	knjižnica	opredeli tudi izhodišča in seznam serijskih publikacij	KN 2007_3_OOK 20
neformalne oblike pridobivanja izredno pomembno, da	knjižnica	v svojem okolju in pri producentih ustvari in	KN 2007_3_OOK 24
utripu kraja v preteklosti in danes. Splošna	knjižnica	naj se te naloge v svojem okolju loti s strateško	KN 2007_3_OOK 25
v analogni obliki, v digitalni obliki pa jih	knjižnica,	če je zadostila Zakonu o avtorskih in sorodnih	KN 2007_3_OOK 36
2007, 6-7 CTK KOT PRVA SLOVENSKA	KNJIŽNICA	VKLJUČENA V INDEKS BIX Zveza bibiliotekarskih	KN 2007_6_7_PM_IT 0
knjižnicami za leto 2006 je kot prva visokošolska	knjižnica	iz Slovenije ter kot prva knjižnica iz nenemško	KN 2007_6_7_PM_IT 1
visokošolska knjižnica iz Slovenije ter kot prva	knjižnica	iz nenemško govorečih področij izvedla tudi Centralna	KN 2007_6_7_PM_IT 1
govorečih področij izvedla tudi Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani. Sodobne knjižnice delujejo	KN 2007_6_7_PM_IT 1
snovanje strateških ter poslovnih odločitev. Vsaka	knjižnica	namreč lahko svoje vrednosti za izmerjene in	KN 2007_6_7_PM_IT 16
je prvič sodeloval tudi CTK kot prva slovenska	knjižnica	ter tudi kot prva knjižnica iz nenemško govorečih	KN 2007_6_7_PM_IT 24
kot prva slovenska knjižnica ter tudi kot prva	knjižnica	iz nenemško govorečih področij.V tokratnem projektu	KN 2007_6_7_PM_IT 24
visokošolskih knjižnicah so se najviše uvrstile	knjižnica	Visoke strokovne šole Regensburg, Univerzitetna	KN 2007_6_7_PM_IT 27
Visoke strokovne šole Regensburg, Univerzitetna	knjižnica	Mannheim in Spodnje Saška Državna in univerzitetna	KN 2007_6_7_PM_IT 27
Mannheim in Spodnje Saška Državna in univerzitetna	knjižnica	Göttingen. CTK je v svoji kategoriji visokošolskih	KN 2007_6_7_PM_IT 27
učinkovitost in razvojno dejavnost. Vsaka	knjižnica,	ki sodeluje v BIX-u, v obdobju od 1. januarja	KN 2007_6_7_PM_IT 29
Univerzi v Ljubljani. Kot primer, univerzitetna	knjižnica	Tehniške univerze na Dunaju se je uvrstila le	KN 2007_6_7_PM_IT 55
uvrstila le dve mesti pred CTK-jem, Univerzitetna	knjižnica	Univerze Karla Franca v Gradcu je v kategoriji	KN 2007_6_7_PM_IT 55
univerzitetnimi knjižnicami dosegla Univerzitetna	knjižnica	Mannheim, med dvonivojskimi univerzitetnimi knjižnicami	KN 2007_6_7_PM_IT 56
najboljša Spodnje Saška Državna in univerzitetna	knjižnica	Göttingen z indeksom 877. Knjižnični sistem Univerze	KN 2007_6_7_PM_IT 56
lahko vključi vsaka visokošolska ali splošna	knjižnica.	Letna članarina znaša 170 EUR.	KN 2007_6_7_PM_IT 102
uporabnikom samostojno izposojo in vračanje gradiva.	Knjižnica	se lahko odloči tudi za nadgradnjo knjigomata	KN 2008_11_FB_PG 12
spoznali. Damjana Vovk Narodna in univerzitetna	knjižnica	LIBTM RFID V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH Radio frekvenčna	KN 2008_11_FB_PG 18
lokalizaciji in inventuri gradiva v knjižnicah. Če	knjižnica	uporablja nalepke s krajšo življenjsko dobo,	KN 2008_12_KCA 10
drobno, s čipi RFID, ki jih istemu gradivu dodeli	knjižnica.	Čip RFID, ki ga pridobi gradivo v prodajalnah	KN 2008_12_KCA 17
do 500 enot na uro. Z več postajami lahko ena	knjižnica	pretvori zbirko v velikosti 160.000 enot v 10	KN 2008_12_PM 84
gradiva, dragocenejše enote zbirke. V takem primeru	knjižnica	ne more uporabljati knjigomata, tudi postopek	KN 2008_12_VD 29
saj te niso opremljene z RFID. V primeru, da je	knjižnica	do sedaj za varovanje gradiva uporabljala varovalne	KN 2008_12_VD 47
Zvone Štor pojasnil, da so zaščitene. Če bi se	knjižnica	odločila za nakup njihovih e-knjig, so možni	KN 2009_4_5_LFM_MT 50
glede na potrebe in želje okolja, v katerem	knjižnica	deluje, bi bilo možno izbirati karkoli med določenim	KN 2009_4_5_LFM_MT 72
bralnike, sodelujejo v razpravah (Mariborska	knjižnica)	in izpolnjujejo ankete (Knjižnica Domžale).	KN 2009_4_5_LFM_MT 117
Mariborska knjižnica) in izpolnjujejo ankete (	Knjižnica	Domžale). Udeležence okrogle mize je seveda zanimala	KN 2009_4_5_LFM_MT 117
naprava s kabli 275 eur, komplet pa 345 eur. Če se	knjižnica	odloči za nakup Kolibrija, poteka servisna dejavnost	KN 2009_4_5_LFM_MT 120
bralnikov na dom. V takem primeru bi morala	knjižnica	natančno opisati pravila izposoje, kaj se sme	KN 2009_4_5_LFM_MT 122
medij izposojen samo enemu uporabniku. Če želi	knjižnica	ustreči več uporabnikom hkrati, potrebuje ustrezno	KN 2009_4_5_LFM_MT 148
DiViBib pokriva celotno rešitev, ki jo posamezna	knjižnica	potrebuje za delovanje on-line ponudbe, tudi	KN 2009_4_5_LFM_MT 149
izposoje in s pravili o uporabi, ki jih določi	knjižnica.	Po preteku roka izposoje, uporaba ni več mogoča	KN 2009_4_5_LFM_MT 154
Vračilo dela poteka avtomatično. Vsaka	knjižnica	sama določa, koliko digitalnih medijev si lahko	KN 2009_4_5_LFM_MT 157
blokirati večjega dela fonda. Možno je tudi, da	knjižnica	od uporabnika zahteva določeno pristojbino za	KN 2009_4_5_LFM_MT 159
namenjena samo fizičnim kosom, katere lastnik je	knjižnica.	Še vedno manjka status "integrirano" za stare	KN 2009_4_5_LFM_MT 181

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani