knjižnica (301-400)

vse bolj pomembna - posebno za mlade. Ker je	knjižnica	srednje šole informacijski center šole, se mora	D 2008_KT 13
pismenost, kaj je spletno mesto, kaj je digitalna	knjižnica,	zato smo z deskriptivno metodo opredelili in	D 2008_KT 51
problema. Ker je na vsaki šoli organizirana šolska	knjižnica,	je nujno, da se v tem procesu povežejo učitelji	D 2008_KT 128
petstopenjsko lestvico pomoči, ki jo zagotavlja šolska	knjižnica	v odnosu do učenja.To lestvico so uporabili za	D 2008_KT 146
knjižnice na učenje.1 Učenci so izjavili, da šolska	knjižnica	najbolj pomaga: - pri različnih korakih iskanja	D 2008_KT 149
informacije naslednjič 92,36% Izkazalo se je, da šolska	knjižnica	najbolj vpliva na (rangirano): - pridobivanje	D 2008_KT 150
knjižničarji, ki so sami informacijsko pismeni.	Knjižnica	je najprimernejši prostor za njeno poučevanje	D 2008_KT 194
očarljivega pohištva od knjig? Motite se, kajti	knjižnica	je lahko še veliko več od zatohlega in zaprašenega	D 2008_KT 217
neprebranih klasikov ... Tatjana Njivar . 4 ŠOLSKA	KNJIŽNICA	Po mednarodni klasifikaciji knjižnic, ki jo v	D 2008_KT 218
službe (2003). V šolski zakonodaji je šolska	knjižnica	opredeljena v Zakonu o organizaciji in financiranju	D 2008_KT 225
delo v šoli, uvršča tudi knjižničarja. Šolska	knjižnica	je torej prostor, ki s knjižničnimi storitvami	D 2008_KT 228
uporabljati različne vire informacij. Šolska	knjižnica	v kurikulu s programom knjižnično informacijsko	D 2008_KT 246
izbora in uporabe " (Novljan, 2002, str. 12).	Knjižnica	s fizično dostopnostjo organiziranih informacijskih	D 2008_KT 305
knjižnice, berejo iz učbenikov in delovnih zvezkov.	Knjižnica	se tako uvršča med pomembne dejavnike razvoja	D 2008_KT 315
pismenosti pomembno vlogo, pri čemer sodeluje tudi	knjižnica	s programom informacijske pismenosti. Nacionalni	D 2008_KT 325
različnih življenjskih okoliščinah. Šolska	knjižnica	učence navaja na samostojno uporabo knjižnic	D 2008_KT 328
Žumer (2003, str. 83, 84) meni, "da je šolska	knjižnica	pri informacijskem opismenjevanju nenadomestljiva	D 2008_KT 336
vstopajo vsi mladi, je to za večino tudi prva	knjižnica,	s katero se srečajo in v kateri bi morali spoznati	D 2008_KT 337
knjižničar." (Žumer, 2004, str. 240) Šolska	knjižnica	je nenadomestljiva, ker posamezniku pomaga razvijati	D 2008_KT 339
pojme: internet, svetovni splet in digitalna	knjižnica.	Internet in svetovni splet Internet je pojem	D 2008_KT 347
po informacijah. Svetovni splet ni digitalna	knjižnica	in ga tako tudi ne smemo razumeti, saj informacijskim	D 2008_KT 360
uporabljamo tudi sinonim spletišče. Digitalna	knjižnica	Težave pri razumevanju in poimenovanju pomena	D 2008_KT 367
Sinonimno v praksi uporabljajo še izraze elektronska	knjižnica,	virtualna, hibridna, knjižnica brez sten, knjižnica	D 2008_KT 368
izraze elektronska knjižnica, virtualna, hibridna,	knjižnica	brez sten, knjižnica prihodnosti, "gateway" knjižnica	D 2008_KT 368
knjižnica, virtualna, hibridna, knjižnica brez sten,	knjižnica	prihodnosti, "gateway" knjižnica, spletna knjižnica	D 2008_KT 368
knjižnica brez sten, knjižnica prihodnosti, "gateway"	knjižnica,	spletna knjižnica ali "online" knjižnica. Strokovna	D 2008_KT 368
knjižnica prihodnosti, "gateway" knjižnica, spletna	knjižnica	ali "online" knjižnica. Strokovna literatura	D 2008_KT 368
gateway" knjižnica, spletna knjižnica ali "online"	knjižnica.	Strokovna literatura prinaša mnoge definicije	D 2008_KT 368
Science iz New Yorka se sprašuje, kaj je digitalna	knjižnica	in kako jo definirati: "...na to vprašanje ni enostavnega	D 2008_KT 370
/.../. Jasne predstave o tem, kaj je digitalna	knjižnica,	zaenkrat še ni.Različne skupnosti razpravljajo	D 2008_KT 372
ni določeno. Nekateri ji rečejo 'elektronska	knjižnica'	, drugi 'virtualna knjižnica', tretji pa metaforično	D 2008_KT 375
rečejo 'elektronska knjižnica', drugi 'virtualna	knjižnica'	, tretji pa metaforično govorijo o 'knjižnici	D 2008_KT 375
knjižnici brez sten', vendar bo zmagala 'digitalna	knjižnica'	." (Saračević, 2008) Bibliotekarska stroka obravnava	D 2008_KT 375
Kooperativni online bibliografski sistem, Digitalna	knjižnica	Univerze v Ljubljani in Dlib -Digitalna knjižnica	D 2008_KT 379
knjižnica Univerze v Ljubljani in Dlib - Digitalna	knjižnica	Slovenije. 5.2 Uporabnost spletnega mesta Tudi	D 2008_KT 380
tiskanih in elektronskih revij, na katere je	knjižnica	naročena - povezave do drugih spletnih mest	D 2008_KT 401
omogoča vpogled v knjižnično gradivo in na ta način	knjižnica	daje informacije o dostopnosti svojega gradiva	D 2008_KT 485
skupine: uporabnike seznanimo s storitvami, ki jih	knjižnica	nudi.Govorimo o dveh vrstah storitev: tradicionalne	D 2008_KT 490
oblikovanje Maribor. 6.1.1 Šolski center Celje	Knjižnica	je namenjena učencem petih srednjih šol in študentom	D 2008_KT 561
strokovne šole ter vsem zaposlenim na teh šolah.	Knjižnica	je polnopravna članica knjižnično informacijskega	D 2008_KT 562
kriteriji Nismo upoštevali. 6.1.3 Šolski center Ptuj	Knjižnica	Šolskega centra Ptuj je namenjena učencem štirih	D 2008_KT 607
V knjižnici so zaposlene štiri knjižničarke.	Knjižnica	ima na voljo 292 m? in veliko čitalnico s 40	D 2008_KT 610
voljo 292 m? in veliko čitalnico s 40 sedeži.	Knjižnica	je polnopravna članica sistema COBISS. Slika	D 2008_KT 611
nisem našla podatka o številu učencev, ki jim je	knjižnica	namenjena.Šolska knjižnica ima tri podstrani	D 2008_KT 663
učencev, ki jim je knjižnica namenjena. Šolska	knjižnica	ima tri podstrani na šolski spletni strani.Na	D 2008_KT 664
pridobivanju znanja, je pa zgolj obvestilo o tem, da ima	knjižnica	nove prostore.S tretje strani Učbeniški sklad	D 2008_KT 666
Učbeniški sklad lahko razberemo zgolj informacijo, da	knjižnica	ta sklad ima, iz sporočila, da bodo naslednje	D 2008_KT 667
kriteriji (nadomestni npr. Prisotna virtualna	knjižnica,	izjemno izvirnost, posebnost...) veliko število	D 2008_KT 784
1.10 Schulbibliothek Türmli Zollikofen Šolska	knjižnica	v švicarskem mestu se ponaša s kantonsko nagrado	D 2008_KT 784
predstavitve šole v maju. V vseh teh dejavnostih	knjižnica	aktivno sodeluje. 7.2 Programi Srednje šole za	D 2008_KT 820
Brez te luči bi bila tema Tone Kunter 7.3 Šolska	knjižnica	Srednje šole za oblikovanje Maribor - SŠOM Zgodovina	D 2008_KT 841
prostore bili stalnica do izgradnje nove šole.	Knjižnica	se je selila iz enega neprimernega prostora v	D 2008_KT 842
svetel in prijazen prostor, ki meri 200 m?.	Knjižnica	deluje v dveh nivojih.V pritličju je izposoja	D 2008_KT 844
izbira barve za pohištvo sta vplivala na to, da je	knjižnica	postala sproščujoče okolje za učence in profesorje	D 2008_KT 847
-	Knjižnica	danes uporabniku predstaviti poslanstvo knjižnice	D 2008_KT 1040
podatki o gradivih, do katerih omogoča šolska	knjižnica	dostop.Uporabniki lahko dostopajo do lokalnega	D 2008_KT 1051
katerem uporabniki iščejo gradivo, ki ga hrani	knjižnica	Srednje šole za oblikovanje Maribor.Učenci bodo	D 2008_KT 1053
pregled izposojenega gradiva, rezervacije COBISS-	knjižnica	Srednje šole za oblikovanje je pridružena članica	D 2008_KT 1057
zaposlene v knjižnici. Konverzija iz programa Šolska	knjižnica	v COBISS žal še ni bila uspešno izpeljana v nobeni	D 2008_KT 1059
- Digitalna	knjižnica	Slovenije je spletni portal za dostop do slovenskega	D 2008_KT 1070
vse bolj pomembna - posebno za mlade. Ker je	knjižnica	srednje šole informacijski center šole, se mora	D 2008_KT 1120
digitalne pismenosti je pomembna naloga, ki jo šolska	knjižnica	rešuje na različne načine.Eden od korakov pri	D 2008_KT 1121
prav s pomočjo knjižnice, po drugi strani pa	knjižnica	skupaj z drugimi ustvarjalnimi silami kulturo	D 2009_KD 38
razmišljanja. Smisel svojega obstoja najde	knjižnica	v uporabniku in ne sama v sebi. Uporabnik je	D 2009_KD 42
in deluje. Zato je bistvenega pomena, da ima	knjižnica	odprta vrata tudi za tiste uporabnike, ki še	D 2009_KD 44
otrokom pojasnimo pojme knjiga, knjižničar in	knjižnica.	Skupaj z otroki iščemo razlike med knjižnico in	D 2009_KD 65
obisku knjižnice in vseh njenih dejavnosti, ki jih	knjižnica	pripravlja za predšolske otroke.Za otroke pripravimo	D 2009_KD 75
vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka	Knjižnica	je kulturna in vzgojna ustanova, ki po drugačni	D 2009_KD 137
otroka je s knjigo in za knjigo vzgajati otroke.	Knjižnica	otroka postopno oblikuje v bralca ter uporabnika	D 2009_KD 141
uporabnikom. Pri izboru gradiva mora splošna	knjižnica	upoštevati: - otrokovo starost, - otrokove razvojne	D 2009_KD 152
knjižnice v domačem okolju. Dejavnosti, ki jih ponuja	knjižnica,	so mnogokrat tiste, ki pritegnejo v knjižnico	D 2009_KD 162
bralne interese in želje mladih uporabnikov.	Knjižnica	si želi imeti tako širok izbor gradiva, da bi	D 2009_KD 218
ponudbo in pravilno izbiro knjižničnega gradiva bo	knjižnica	v predšolskem otroku zbudila zanimanje za knjige	D 2009_KD 222
obisk knjižnice? * Katere dejavnosti, ki jih	knjižnica	nudi, so se udeležili? * Katere sociološke vidike	D 2009_KD 325
priročniki) ter leposlovnih knjig (pravljice), ker je	knjižnica	zelo lepa in bogato založena s knjigami, ker	D 2009_KD 396
dejavnosti, ki jih ponuja splošnoizobraževalna	knjižnica.	Za obisk v knjižnici pa se starši pogosteje kot	D 2009_KD 397
PREDŠOLSKIM OTROKOM PONUJA SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA	KNJIŽNICA,	VAS IN VAŠEGA OTROKA NAJBOLJ PRITEGNEJO? ( S	D 2009_KD 400
dejavnosti, ki jih ponuja splošnoizobraževalna	knjižnica,	za predšolske otroke med vzgojitelji dobro poznane	D 2009_KD 405
DEJAVNOSTI, KI JIH NUDI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA	KNJIŽNICA	PREDŠOLSKI OTROKOM, STE SE ŽE UDELEŽILI? Iz	D 2009_KD 413
lutkovnih predstavah in ostalih dejavnostih, ki jih	knjižnica	ponuja. Le (1) vzgojiteljica je prepričana, da	D 2009_KD 449
dejavnosti, ki jih ponuja splošnoizobraževalna	knjižnica.	Vzpodbuden pa je tudi rezultat, da se starši	D 2009_KD 522
spodbudila vzgojiteljica. Med dejavnostmi, ki jih	knjižnica	ponuja tako vzgojiteljem kot staršem predšolskih	D 2009_KD 526
izbiri gradiva kot pri dejavnostih, ki mu jih	knjižnica	ponuja.Malce nenavaden podatek je odgovor ene	D 2009_KD 559
centralizacije informacijskega sistema v javnem zavodu	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka.V prvem delu je opisano	D 2009_MB 2
oblikovati boljšo ponudbo storitev za uporabnike.	Knjižnica	bi se morala vsakega posega v svoj informacijski	D 2009_MB 17
tehnološkem smislu, deluje kot samostojni individuum.	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka je zaradi svoje sicer	D 2009_MB 29
INFRASTRUKTURE Organizacija, ki se danes imenuje	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka je začela delovati	D 2009_MB 33
svetovnega spleta in on-line knjižničnih katalogov.	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka je vključena v vseslovensko	D 2009_MB 36
drugih podatkov. Na avtomatizirano izposojo je	knjižnica	prešla leta 1992.Uporabili so programsko opremo	D 2009_MB 50
splošnih knjižnic in njihovo vključitev v COBISS.	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka je postala polnopravna	D 2009_MB 56
STANJA INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE ORGANIZACIJE	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka je javni zavod z osrednjo	D 2009_MB 59
dodatni razdelilniki, kjer je to potrebno. Ker je	knjižnica	vključena tudi v slovensko mrežo e-točk, je organizacija	D 2009_MB 78
(MMC) in WLAN-i (RIS, 2009). 3.1. OSREDNJA	KNJIŽNICA	V ŠKOFJI LOKI Slika 1: Informacijska infrastruktura	D 2009_MB 81
3.2. DISLOCIRANA IZPOSOJEVALIŠČA	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka ima dislocirana izposojevališča	D 2009_MB 92
tunel komunikacij, tako imenovani protokol VPN.	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka in njena izposojevališča	D 2009_MB 114
preglednost in varnost omrežja (Intel, 2009).	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka bo morala kupiti licenco	D 2009_MB 131
postavitvijo informacijske infrastrukture je	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka s podružnicami pridobila	D 2009_MB 300
centralizacije informacijske infrastrukture, bi	knjižnica	morala kupiti primerno strojno opremo, in sicer	D 2009_MB 306
informacijsko centralizacijo v javnem zavodu	Knjižnica	Ivana Tavčarja Škofja Loka in njenih podružnicah	D 2009_MB 316
hitrosti prenosa informacij znotraj organizacije.	Knjižnica	bi s centralizacijo svojega informacijskega sistema	D 2009_MB 325

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani