knjižnic* (48.093-48.192)

blagovolilo dovoliti, da se letno dotacijo za licejsko	knjižnico	v Ljubljani, ki je bila leta 1809 povišana na	M K_2009_5_SK 367
januarja 1816), je Njegovo Veličanstvo za licejsko	knjižnico	v Ljubljani odobrilo bibliotekarja, ki se bo	M K_2009_5_SK 368
brezplačnim stanovanjem v licejski zgradbi.	Knjižnico	so med jesenskimi prazniki leta 1816 še enkrat	M K_2009_5_SK 370
direkcije zahteval, da ga obvesti o zadevi v zvezi s	knjižnico	pokojnega barona Žige Zoisa - umrl je leta 1819	M K_2009_5_SK 383
dediči sploh pripravljeni prepustiti pokojnikovo	knjižnico	in za kakšno ceno.Vrednost knjižnice je potrebno	M K_2009_5_SK 383
takojšnjim popisom novih del, ki od časa do časa v	knjižnico	prihajajo, izkazovati tekočo evidenco knjižne	M K_2009_5_SK 394
drugim treba upoštevati tudi bralce, ki obiskujejo	knjižnico	poleg učencev in profesorjev, in prav tako tudi	M K_2009_5_SK 397
Omenjene knjige so dejansko prispele v licejsko	knjižnico,	toda na kakšen način in pod katerim naslovom	M K_2009_5_SK 400
oblastjo (kot je bilo že omenjeno) v zvezi s	knjižnico,	ki naj bi jo ustanovili v Zadru.Kasneje so del	M K_2009_5_SK 425
do popolnosti. V takšnem brezupnem stanju je	knjižnico	prevzel Matija Čop. Za dvoje poročil o licejski	M K_2009_5_SK 430
bralcem izdajal knjige ter jih potem, ko so bralci	knjižnico	zapuščali, zopet postavljal nazaj na njihova	M K_2009_5_SK 438
cesarske države, še zlasti pa tukajšnjo licejsko	knjižnico;	izkazuje gorečo ljubezen do bibliografske stroke	M K_2009_5_SK 470
v kolikšnem času in s kakšnimi stroški bi se	knjižnico	dalo preurediti v skladu z Instrukcijo in kolikšen	M K_2009_5_SK 472
prepise naslovnih strani, da bi ob tej priložnosti	knjižnico	spoznal in bil popolnoma prepričan o natančnosti	M K_2009_5_SK 480
del. Knjige smo potem prenesli na hodnik pred	knjižnico	- del hodnika je bil v ta namen pregrajen z opažem	M K_2009_5_SK 506
do takrat precej mačehovska. Njegovo zasebno	knjižnico,	ki je obsegala okrog 4000 zvezkov v skoraj vseh	M K_2009_5_SK 519
1839. V sobo, iz katere so pospravili Barbovo	knjižnico,	so prenesli dvojnice, nekompletna dela, dela	M K_2009_5_SK 553
za znesek 1400 goldinarjev. Iz tujine so za to	knjižnico	ponudili 2000 tolarjev, dediči pa so svoje rodoljubje	M K_2009_5_SK 573
poročilu za leto 1847 pa je s to zbirko v licejsko	knjižnico	prispelo 2084 del v 2105 zvezkih, 1088 snopičih	M K_2009_5_SK 575
visoke študije, nujno potrebno, da se za javno	knjižnico	brez odlašanja nabavijo nekatera, doslej manjkajoča	M K_2009_5_SK 609
pridobivanje izrednih dotacij, s katerimi je lahko v	knjižnico	iz zapuščin Čopa, Kopitarja in Hladnika pripeljal	M K_2009_5_SK 615
organizirane gimnazije, ki si je uredila svojo lastno	knjižnico,	in prejela še danes veljavni naziv "C. kr.Študijska	M K_2009_5_SK 617
gojil do svojih ljubljencev; le-ti so smeli v	knjižnico	vstopati po mili volji.Tudi zanesljive revizije	M K_2009_5_SK 628
okenskih nišah in v starih zabojih na hodniku pred	knjižnico,	kjer so se znašle zaradi pomanjkanja prostora	M K_2009_5_SK 669
upoštevali. Kljub tej obljubi se sodelovanje med	knjižnico	in nekaterimi založniki ni izboljšalo. Zaradi	M K_2009_5_SK 688
na 400 goldinarjev. Muys je deloma odkupil	knjižnico	c. kr. gubernijskega svetnika Laufensteina, ki	M K_2009_5_SK 732
ministrstva 24. decembra 1876, št. 20.591, so	knjižnico	smeli uporabljati tudi gojenci teh ustanov.	M K_2009_5_SK 743
srednjih šol ne bi več imeli vstopa v študijsko	knjižnico.	Muys te njihove pravice ni hotel povsem odpraviti	M K_2009_5_SK 747
obdržati potreben red in po vsaki preselitvi dati	knjižnico	takoj v uporabo. Zaradi selitev je bilo namreč	M K_2009_5_SK 799
pripravljenosti za pojasnjevanje zadev v zvezi s	knjižnico	vedno zelo spoštoval, ne bi priznal, kako veliko	M K_2009_5_SK 805
dostavili dolžnostni izvod. Kljub vsemu so v	knjižnico	tudi s temi manjšimi darovi prispele nekatere	M K_2009_5_SK 840
rasti, kar velja posebej pripisati dejstvu, da so	knjižnico	intenzivno uporabljali kandidati za izpite.Znanstveni	M K_2009_5_SK 857
ki je napisal prve kataloge knjižnice in vodil	knjižnico	v začetku stoletja je izhajal iz Šlezije, Jožef	M K_2009_5_SK 874
seveda izvzamemo čas Ilirskih provinc, ko sta	knjižnico	krajši čas vodila Agapito (1809 -1811) in Charles	M K_2009_5_SK 874
podrobneje opredelijo skladno z dogovorom med	knjižnico	oziroma njeno matično organizacijo in ministrstvom	M MSSK_2000 30
prostorov. 3.3 Za novoustanovljeno specialno	knjižnico	je treba v začetku njenega delovanja zagotoviti	M MSSK_2000 41
obsegu in pod pogoji, ki jih predpiše za specialno	knjižnico	pristojno ministrstvo in v skladu z določili	M MSSK_2000 43
To je lahko pripeljalo sicer več prebivalcev v	knjižnico,	ni pa temu primerno povečalo raznolikosti uporabe	M NS_Nkz_2011 32
javni interes za izvajanje tega poslanstva ter	knjižnico	kot kulturno ustanovo. 5 Ta metoda je bila uporablj	M NS_Nkz_2011 108
sodelovanje z drugimi, lokalne skupnosti pa s	knjižnico	živijo in preživijo povezane in vključene v svet	M NS_Nkz_2011 136
vsaj 40 % vseh prebivalcev včlanjenih v splošno	knjižnico.	To naj bi zagotavljajo primerno uporabo v knjižnicah	M NS_Nkz_2011 149
pogovor z različnimi strokami in kulturami. Tako	knjižnico	kot kulturno ustanovo določa enakovredno knjižnično	M NS_Nkz_2011 164
ki je pomembno za ljudi določenega okolja.	Knjižnico	kot kulturno ustanovo lahko osvetlimo z Williamsovim	M NS_Nkz_2011 180
avtonomije. Med težja razvojna vprašanja za	knjižnico	pa v sodobnem času Jochumsen, Rasmussen (ibid	M NS_Nkz_2011 233
največjim nakupom enot, 75.219 enot na osrednjo	knjižnico	(10.251 naslovov), in najmanjšim, 1.470 enot	M NS_Nkz_2011 473
pripravili tri primere. Prvega za prikaz razlike med	knjižnico	z največjim in knjižnico z najmanjšim nakupom	M NS_Nkz_2011 601
za prikaz razlike med knjižnico z največjim in	knjižnico	z najmanjšim nakupom naslovov, drugi primer prikazuje	M NS_Nkz_2011 601
enot knjižničnega gradiva za najmanjšo krajevno	knjižnico,	pri čemer je kot vzorec uporabljen minimalni	M NS_Nkz_2011 601
izbiri knjižničnega gradiva za najmanjšo krajevno	knjižnico	Vzorec: Najmanjši projektni nakup za skupine	M NS_Nkz_2011 616
nakupa 421 enot knjižničnega gradiva načrtoval za	knjižnico	v okolju s 1.530 prebivalci (najmanjša krajevna	M NS_Nkz_2011 616
pogrešali opis sodelovanja z osrednjo območno	knjižnico,	npr. na katerih področjih so zaradi njene nabavne	M NS_Nkz_2011 795
vzpostavile povezav s svojo osrednjo območno	knjižnico	na svojih spletnih straneh.Nekaj knjižnic je	M NS_Nkz_2011 796
gradiva niti s sodelovanjem z osrednjo območno	knjižnico,	tako da iz poročil ni bilo mogoče razbrati, kakšen	M NS_Nkz_2011 797
država, a po naši presoji ne sodijo v splošno	knjižnico	(vulgarne vsebine in jezik, na kar zelo pogosto	M NS_Nkz_2011 856
(Petković 2009, str. 10). To področje lahko	knjižnico	najtesneje poveže s skupnostjo in njenimi potrebami	M NS_Nkz_2011 863
maloštevilnim prebivalstvom in imamo tudi Potujočo	knjižnico.	Z ukinitvijo kriterija za demografsko ogrožene	M NS_Nkz_2011 1118
ktualnosti gradiva. Moral bi biti pojasnjen, saj je za	knjižnico	vsako gradivo, ki ga izbere za zbirko, aktualno	M NS_Nkz_2011 1125
še takih, ki bi lahko imele svojo samostojno	knjižnico	z lastno službo za nabavo gradiva, nekatere osrednje	M NS_Nkz_2011 1152
določen priporočen naslov ne prišel v kakšno	knjižnico,	lahko pa bi zato z istega seznama prišel drugi	M NS_Nkz_2011 1216
pa ve, da izbira tudi za tistega, ki ne hodi v	knjižnico,	dosežejo ga učinki uporabe knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 1257
Težko izberejo trden življenjski slog za svojo	knjižnico.	V večini sledijo splošnim usmeritvam standardov	M NS_Nkz_2011 1262
dostopnosti v mreži izposojevališč postavil na krajevno	knjižnico.	Po uvedbi programov za nakup knjižničnega gradiva	M NS_Nkz_2011 1342
izračunih za posamezno osrednjo ali krajevno	knjižnico	je potrebno upoštevati skupne naloge, ki jih	M SSIK_2005 15
je utemeljeno pričakovati, da bodo obiskovali)	knjižnico	in torej gravitirajo h knjižnici. To število	M SSIK_2005 17
prebivalcev. Prav tako knjižnica ustanovi krajevno	knjižnico	v gravitacijskem središču območja, ki ima skupaj	M SSIK_2005 36
knjižnični delavec z univerzitetno izobrazbo vodi	knjižnico	ali organizacijsko enoto knjižnice, organizira	M SSIK_2005 79
organizacijska, računovodska, administrativna in druga za	knjižnico	pomembna strokovna dela npr. razvoj računalniške	M SSIK_2005 80
skladu s svojo dejavnostjo razporedi v osrednjo	knjižnico	in organizacijske enote, vendar mora imeti vsaka	M SSIK_2005 80
Mariboru (IZUM), dve znanstveno-strokovni reviji (	Knjižnico	in Organizacijo znanja) in univerzalno dostopno	OZ 2005_1_STM 216
Univerzo v Bariju, Univerzo v Padovi, Univerzitetno	knjižnico	Švedske, Univerzo v Bratislavi in Univerzo Emporia	OZ 2005_1_VA_SG 72
izboljšave. Radikalna izboljšava je za visokošolsko	knjižnico	avtomatizacija njenega delovnega procesa, kontinuirano	OZ 2005_1_VA_SG 87
potem je to gotovo segment izobraževanja, ki	knjižnico	postavlja v središče informacijske družbe.	OZ 2005_1_VA_SG 95
sistem COBISS.SI. Sistem je bil v prvo slovensko	knjižnico	poskusno uveden septembra letos.V zaključnem	OZ 2005_3_CM 4
omogoča brezkontaktno identifikacijo izvoda. Za	knjižnico	to pomeni, da je olajšana identifikacija izvodov	OZ 2005_3_CM 27
industrije po celem svetu. 2. KJE SMO Z OBVEŠČEVALNO	KNJIŽNICO?	Björn Tell je v svojem nastopu leta 1990 uporabil	OZ 2005_3_DS 58
Dedijerju)". Na tej podlagi oriše obveščevalno	knjižnico	kot korporacijo, ki "služi kot register vsega	OZ 2005_3_DS 61
prišel v šolo, vzpostavil povezavo s Kongresno	knjižnico	in delal v lastnem ritmu ter neodvisno od premožnosti	OZ 2005_3_DS 69
priključiti na informacijsko tehnologijo". Novo	knjižnico	predstavlja fotografija, na kateri je 100 metrov	OZ 2005_3_DS 74
bralnim zaslonom, ki je vseboval mikrofilmano	knjižnico	z nekaj sto izvodi, kar je bilo mogoče pregledovati	OZ 2005_3_DS 80
katalogov, po katere je bilo treba obvezno v	knjižnico,	naročiti preko najbližjega računalnika s klikom	OZ 2005_4_CS 127
na vsak milijon uporabnikov obišče Britansko	knjižnico.	Primerjajte to z Yahoojem, ki dnevno pritegne	OZ 2005_4_CS 160
Knjige so tisto, na kar večina pomisli, ko omenimo	knjižnico.	Knjige - ki terjajo prostor - so razlog monumentalne	OZ 2005_4_CS 173
komunikacijske tehnologije omogočajo, da bi kar celo	knjižnico	upravljali na daljavo.Nekateri so s tem že začeli	OZ 2005_4_CS 265
ki so sedaj vezani na inertno predavalnico,	knjižnico	itd., bodo jutri prevladala virtualna okolja	OZ 2005_4_PF 89
in ugotovijo rezultat, se vsak zase napoti v	knjižnico,	da bi ob svojem prenosnem računalniku opravil	OZ 2005_4_PF 106
Za vzpostavitev komunikacijskega kanala med	knjižnico	in uporabnikom potrebujemo ustrezno oblikovane	OZ 2005_4_PJ 33
življenjskega stila. Saj še vedno uporabljamo tudi	knjižnico,	a knjige niso več primarna oblika "pakiranja	OZ 2008_2_PF 108
V Sloveniji je trenutno 19 vojašnic, lastno	knjižnico	pa ima 12 enot.Zaposleni v vojaških knjižnicah	OZ 2010_1_2_FMSA 14
Ministrstva je značilen organizacijski tip s centralno	knjižnico	in več satelitskimi knjižničnimi enotami.Za navedeni	OZ 2010_1_2_FMSA 16
predstavljamo, katere vojašnice in enote SV imajo lastno	knjižnico	ali delujejo pod okriljem lokalnih knjižnic.	OZ 2010_1_2_FMSA 43
delujejo pod okriljem lokalnih knjižnic. Svojo	knjižnico	ima Vojašnica Janka Premrla - Vojka v Vipavi	OZ 2010_1_2_FMSA 44
zato je zelo pomembno, da ima vojašnica svojo	knjižnico.	Vojašnica Ajševica v bližini Nove Gorice ima	OZ 2010_1_2_FMSA 49
Ajševica v bližini Nove Gorice ima prav tako lastno	knjižnico,	ki je vključena v sistem Cobiss. V okviru vojašnice	OZ 2010_1_2_FMSA 50
md&id=78, uporabljeno 27. 12. 2008). Lastno	knjižnico	ima tudi Vojašnica Celje. Knjižnico so odprli	OZ 2010_1_2_FMSA 63
Lastno knjižnico ima tudi Vojašnica Celje.	Knjižnico	so odprli leta 2004, uredili so jo pripadniki	OZ 2010_1_2_FMSA 63
Letno poročilo Knjižnice Brežica, 2007). Za	knjižnico	v Vojašnici Bohinjska Bela, kjer deluje Gorski	OZ 2010_1_2_FMSA 70
519, uporabljeno 15. 12. 2008). Povsem novo	knjižnico	je dobila mariborska Kadetnica v Vojašnici generala	OZ 2010_1_2_FMSA 72
nekdanje vojaške knjižnice v Šentvidu. Lastno	knjižnico	imajo še Vojašnica Slovenski pomorščaki Ankaran	OZ 2010_1_2_FMSA 85
pa na Vojkovi. Preimenovali so jo v Osrednjo	knjižnico	Ministrstva za obrambo.Leta 1995 so pripravili	OZ 2010_1_2_FMSA 119
je prišlo na MORS-u do reorganizacije, zato so	knjižnico	preimenovali v Knjižnično-informacijski center	OZ 2010_1_2_FMSA 128

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  47.393 47.493 47.593 47.693 47.793 47.893 47.993 48.093 48.193 48.293 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani