knjižnica (601-700)

izvodu že omenjenega Leninovega mavzoleja se je	knjižnica	odrekla šele 1. 1966, dokončno pa je ostala brez	K 1997_1_BA 55
ETNOLOGIJE (1. del) Jerneja Hederih, Univerzitetna	knjižnica	Maribor Povzetek Prvi del članka temelji na pregledu	K 1997_1_HJ 0
pogosti terminološki problemi? Termin "splošna	knjižnica"	uporabljam v tem kontekstu za knjižnico, ki je	K 1997_1_HJ 67
tipom uporabnikov, torej nasprotno od "specialna	knjižnica	", ne pa v pomenu splošno-izobraževalna knjižnica	K 1997_1_HJ 67
knjižnica ", ne pa v pomenu splošno-izobraževalna	knjižnica	Prva zagata se pojavi že kar pri imenu vede	K 1997_1_HJ 67
dopolnitve Dunja Kalčič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Sestavek predstavlja pravilnik	K 1997_1_KD 0
Npr.: Narodna in univerzitetna	knjižnica	Arhiv Slovenije Univerza Slovenska akademija	K 1997_1_KD 79
1996 Tatjana Likar, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek V analizo so zajeti prispevki	K 1997_1_LT 0
bibliotekarsko vsebino, poleg Knjižnice še Šolska	knjižnica	in Knjižničarske novice. Vsaka od njih ima drugačen	K 1997_1_LT 4
KNJIŽNIC dr, Silva Novljan, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek V prispevku želimo prikazati	K 1997_1_NS 0
strokovnih in tehničnih pogojih, ki jih mora	knjižnica	izpolnjevati, preden sme odpreti vrata za obiskovalce	K 1997_1_NS 6
Cilj merjenja je navadno ugotavljanje, ali	knjižnica	učinkovito uporablja vire in če opravlja prave	K 1997_1_NS 53
potreb uporabnikov (Kotler, 1996, str. 82). Vsaka	knjižnica	ugotavlja prednosti in pomanjkljivosti svojega	K 1997_1_NS 55
knjižničarstvu (Zakon, 1982, 24. člen), ki tudi določa, da	knjižnica	zahtevane podatke o svojem delu pošilja republiški	K 1997_1_NS 56
splošnimi cilji našega okolja je uspešna tista	knjižnica,	ki ji je uspelo v danih pogojih pridobiti nove	K 1997_1_NS 63
kontekstu ciljev knjižnice - Splošnoizobraževalna	knjižnica	je splet različnih storitev - Stopnja meijenja	K 1997_1_NS 98
v določanje prioritet, ki jih lahko postavi	knjižnica	le s predhodnim merjenjem.V pomoč pri načrtovanju	K 1997_1_NS 102
KNJIŽNICI? mag. Marija Petek, Centralna tehniška	knjižnica	Univerze v Ljubljani Povzetek Centralna tehniška	K 1997_1_PM 0
Univerze v Ljubljani Povzetek Centralna tehniška	knjižnica	(CTK) je skušala ugotoviti, ali bi katalogizacijo	K 1997_1_PM 0
obdela dokumente in naredi kataložne vpise. Če pa	knjižnica	namesto tega uporabi kataložni vpis, ki ga je	K 1997_1_PM 7
kataložni vpis, ki ga je pripravila neka druga	knjižnica,	govorimo o prevzemanju ali kopiranju zapisov	K 1997_1_PM 7
vire za prevzemanje kataložnih vpisov. Kongresna	knjižnica	iz VVashingtona nudi podatke v tiskani in elektronski	K 1997_1_PM 11
potrebno. Denarja za zamudno in drago restavriranje	knjižnica	nima, zato predlagam začasno in cenejšo rešitev	K 1997_1_PM1 16
knjižnici (5. marca 1901) je razvidno, da je bila	knjižnica	tedaj že urejena in nameščena v posebnem prostoru	K 1997_1_SH 15
Turjaški dvorec leta 1935: "Svoj čas je bila	knjižnica	urejena po sicer zastarelem načinu, kakršnega	K 1997_1_SH 16
(1996), priloga 1. V kratkem času je mestna	knjižnica	doživela pravi razcvet, saj je po Aškerčevem	K 1997_1_SH 21
knjižnice približala bolj, kot se mu je Licejska	knjižnica	v Ljubljani kadarkoli pred koncem prve svetovne	K 1997_1_SH 23
vodilno vlogo v avstro-ogrski monarhiji. Licejska	knjižnica,	ki je prejemala kot dolžnostne izvode le tiske	K 1997_1_SH 25
ljubljanskega županstva, tako da dobiva sedaj naša	knjižnica	vse slovenske časopise iz vseh krajev, koder	K 1997_1_SH 27
leta 1905 deloval kot prva slovenska časnikarska	knjižnica.	Po začetnem uspehu prve akcije je Aškerc začel	K 1997_1_SH 27
Hribarja."19 Največji del te zapuščine danes hrani	knjižnica	Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske	K 1997_1_SH 36
naj bi magistratna (kasneje imenovana Mestna)	knjižnica	leta 1919 odstopila del svojega leposlovja slavističnemu	K 1997_1_SH 37
Izvestje o magistr. knjižnici Na novo urejena	knjižnica,	kije nastanjena poleg arhiva (št. 4), obsega	K 1997_1_SH 53
aktualnemu uradovanju. Ker sta sedaj arhiv in	knjižnica	pravzaprav samostalen urad in nista od registrature	K 1997_1_SH 86
pribiti nad vratmi št. 4. poseben napis: Arhiv in	knjižnica	- tudi za tegadel, da ne bi v bodoče ljudje,	K 1997_1_SH 86
arhiva t.e.: 1 (odlomek iz dokumenta "Arhiv in	knjižnica.	Spisal A. Aškerc") "II.	K 1997_1_SH 86
se ustanovila lahko tudi potrebna magistratna	knjižnica.	Gospod županje uočdel upravičenost tega predloga	K 1997_1_SH 90
razvidnici. Tako je 1.1901 nastala magistratna	knjižnica,	ki šteje sedaj že nad 2000 knjig in zvezkov ter	K 1997_1_SH 93
Erkenntnisse des Vervvaltungsgerrehtshofes." Magistratna	knjižnica	ima popolni državni in deželni zakonik, slovensko	K 1997_1_SH 98
slovenske časopise, toda motili so se. Licejska	knjižnica	dobiva po zakonu kot dolžnostne eksemplarje samo	K 1997_1_SH 103
ljubljanskega županstva, tako da dobiva sedaj naša	knjižnica	vse slovenske časopise iz vseh krajev, koder	K 1997_1_SH 106
"Laibacher Zeitung". Slovenska dnevnika ima	knjižnica	vezana od leta 1885 dalje, "Laibacher Zeitung	K 1997_1_SH 109
S tem novim svojim oddelkom je magistratna	knjižnica	narasla tako, da se je morala 1.1905. poleg sobe	K 1997_1_SH 110
soba. * * * Leta 1906. je stopila magistratna	knjižnica	zopet korak dalje. Na predlog knjižničarjev je	K 1997_1_SH 111
književne novosti iz vse Avstrije. C. kr. licejska	knjižnica	v Ljubljani dobiva dolžnostne eksemplarje vseh	K 1997_1_SH 115
praksi. Osnovno izhodišče članka je, da vsaka	knjižnica	išče informacijske vire in povezave z različnimi	K 1997_1_SM 6
37 (1993) 1/2, str. 24-29. 1.1 Univerzitetna	knjižnica	Maribor Visoko šolstvo v Mariboru je začelo nastajati	K 1997_1_SM 30
nalogo je začela opravljati takoj. Univerzitetna	knjižnica	Maribor je danes po svoji funkciji: - osrednja	K 1997_1_SM 34
Maribor je danes po svoji funkciji: - osrednja	knjižnica	Univerze v Mariboru ter usmerjevalka visokošolskega	K 1997_1_SM 34
knjižničarstva v severovzhodni Sloveniji; - znanstvena	knjižnica	za Maribor in njeno zaledje; - arhivska knjižnica	K 1997_1_SM 34
knjižnica za Maribor in njeno zaledje; - arhivska	knjižnica	za vse knjižnično gradivo, ki nastaja v Republiki	K 1997_1_SM 34
nastaja v Republiki Sloveniji; - domoznanska	knjižnica	za Maribor oz. severovzhodno Slovenijo. Definicija	K 1997_1_SM 34
definicije. Še več, UKM je od leta 1971 tudi arhivska	knjižnica	nosilcev informacij, torej po klasifikaciji UNESCO	K 1997_1_SM 37
1970 dalje njena prva naloga, da je osrednja	knjižnica	mariborske univerze in šele nato knjižnica za	K 1997_1_SM 38
osrednja knjižnica mariborske univerze in šele nato	knjižnica	za občane in druge organizacije in podjetja.	K 1997_1_SM 38
Od leta 1980 pa do 1995 je bila Univerzitetna	knjižnica	Maribor tudi polnopravna članica Univerze v Mariboru	K 1997_1_SM 39
715. KISUM danes sestavljajo: Univerzitena	knjižnica	Maribor Knjižnica Ekonomsko - poslovne fakulteteKnjižnica	K 1997_1_SM 46
fakultet Knjižnica Visoke zdravstvene šole Teološka	knjižnica.	Status UKM v sistemu uresničuje eno od sodobnih	K 1997_1_SM 46
značilnosti aktivne informacijske službe. Visokošolska	knjižnica	je formalni informacijski sistem na univerzi	K 1997_1_SM 59
lahko le celotno knjižnico. Informacija - to je	knjižnica	v celoti" (cit. po Filo, 1978, str. 133).Kvalitetne	K 1997_1_SM 67
ali so v knjižnici ali ne. Na ta način bo	knjižnica	univerzo lahko oskrbovala z boljšimi informacijami	K 1997_1_SM 71
službe v univerzitetni knjižnici V: Univerzitetna	knjižnica	Maribor (1903-1993), Maribor: Obzorja, 1978 2	K 1997_1_SM 73
drugih oddelkov in s tem uveljavili načelo, da je	knjižnica	v celoti, z vsemi sodelavci, informacijski sistem	K 1997_1_SM 79
Knjižnica II. gimnazije Maribor je gimnazijska	knjižnica,	ki je prvenstveno namenjena informacijskim potrebam	K 1997_1_SM 87
dejavnosti mladih. Število uporabnikov, ki jim je	knjižnica	namenjena, se giblje med 850 in 950. Temeljna	K 1997_1_SM 90
primarnih in sekundarnih publikacij, kot so priročna	knjižnica	in računalniški katalog z lokalno bazo podatkov	K 1997_1_SM 95
telefonsko linijo povezala z računalnikom RCUM, jebila	knjižnica	prva, kije na šoli dobila svojo linijo in terminal	K 1997_1_SM 99
raziskovalno delo Konec 80-tih let je začela	knjižnica	II. gimnazije sodelovati z UKM zlasti na področju	K 1997_1_SM 105
zahtevnejše informacije. Običajno jih šolska	knjižnica	nima ali pa jih nima v dovolj veliki meri. Naloga	K 1997_1_SM 108
dijakov za pisanje raziskovalne naloge vključi	knjižnica	s svojim programom.Knjižničarka dijakom predstavi	K 1997_1_SM 118
podatkov in informacij. Na tej stopnji mora	knjižnica	pomagati dijakom in mentorjem pri iskanju ustreznih	K 1997_1_SM 121
potrebuje za svoje uporabnike. V Mariboru je takšna	knjižnica	UKM, sodelovanje na področju izobraževanja pa	K 1997_1_SM 125
roku prijavijo temo raziskovalne naloge, dobi	knjižnica	poimenski seznam z izbranimi temami. To je osnova	K 1997_1_SM 127
najdeno gradivo izven Maribora, ga naroči šolska	knjižnica	po medknjižnični poti. 3.1.3.Medknjižnična izposoja	K 1997_1_SM 144
gimnazija - UKM. Pred uvedbo računalniških mrež je	knjižnica	II. gimnazije večinoma medknjižnično naročala	K 1997_1_SM 147
knjižnicah, in jih je potrebno naročiti v tujini, pa	knjižnica	še vedno naroča preko UKM.Prav tako pri izbiri	K 1997_1_SM 150
zaradi tega potrebno uvažati tujo literaturo, je	knjižnica	II. gimnazije posredovala UKM sezname teh knjig	K 1997_1_SM 152
tujih serijskih publikacijah, ki jih prejema	knjižnica	II. gimnazije, čeprav sedaj knjižnica II. gimnazije	K 1997_1_SM 154
prejema knjižnica II. gimnazije, čeprav sedaj	knjižnica	II. gimnazije to delo opravlja sama in sprotno	K 1997_1_SM 154
COBISS. Ob prenovi knjižnice II. gimnazije je	knjižnica	odpisala veliko gradiva.O tem so seznanili UKM	K 1997_1_SM 155
se nahajajo v mariborskih knjižnicah. Šolska	knjižnica	pa je tista, ki jim mora te informacije približati	K 1997_1_SM 172
naprej uporablja UKM, saj ima ta visokošolska	knjižnica	v knjižnični zbirki tudi študijsko literaturo	K 1997_1_SM 175
Iz povedanega lahko vidimo, daje bila naša	knjižnica	v vseh obdobjih korektna in se vestno držala	K 1997_1_SR 30
slovenskih tiskov, ne glede na vsebino. Pri nabavi je	knjižnica	koristila vse možne načine pridobivanja.Uradne	K 1997_1_SR 32
glavna (mam) ali osrednja (central) univerzitetna	knjižnica	ali skupina prostorsko ločenih knjižnic univerze	K 1997_1_VZ 28
in kombinacija obeh tipov - obstaja centralna	knjižnica	in več oddelčnih knjižnic (Biotehniška, Pravna	K 1997_1_VZ 42
CTK edina organizacijsko in upravno samostojna	knjižnica,	obe pa od leta 1995 nista več članici univerze	K 1997_1_VZ 44
Alaska). Po obsegu je največja univerzitetna	knjižnica	na svetu na Harvardski univerzi 11, najstarejši	K 1997_1_VZ 95
administrativne enote s skupnim nazivom Univerzitetna	knjižnica	(Harvard University Library Administration, rečejo	K 1997_1_VZ 99
katalogov drugih knjižnic (med drugimi Kongresna	knjižnica,	Kalifornijska univerza - Melvyl in Yale - Orbis	K 1997_1_VZ 101
službo za delo z invalidi. Največja in centralna	knjižnica	knjižničnega sistema Yale je Sterling Memorial	K 1997_1_VZ 108
zbirk v njej. Kar se tega tiče, je dober zgled	knjižnica	univerze Yale oz. njen center Sterling. Visokošolske	K 1997_1_VZ 136
komunikacijski odprtosti, v njenih povezavah navzven";	knjižnica	naj torej omogoči uporabniku, da pride do informacije	K 1997_1_VZ 157
mag. Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna	knjižnica,	Ljubljana Povzetek Prispevek prikazuje razliko	K 1997_2_3_AM 0
izpite, pa je žal možno razbrati, da marsikatera	knjižnica	določil omenjenega sporazuma ne upošteva.Pri	K 1997_2_3_AM 44
prijavi ustrezni ustanovi, ki je lahko njegova	knjižnica	ali knjižnica iste vrste v njeni okolici, pristojnost	K 1997_2_3_AM 225
ustrezni ustanovi, ki je lahko njegova knjižnica ali	knjižnica	iste vrste v njeni okolici, pristojnost poklicnega	K 1997_2_3_AM 225
komisija ali strokovno društvo ali nacionalna	knjižnica	namreč nima formalnih pristojnosti odločati o	K 1997_2_3_AM 289
BRALNIH INTERESOV MLADIH Blanka Bošnjak, Mariborska	knjižnica,	Enota Pionirska knjižnica, Maribor Povzetek Prispevek	K 1997_2_3_BB 0
Bošnjak, Mariborska knjižnica, Enota Pionirska	knjižnica,	Maribor Povzetek Prispevek skuša prikazati specifiko	K 1997_2_3_BB 0

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani