knjižnica (501-600)

gradiva, dragocenejše enote zbirke. V takem primeru	knjižnica	ne more uporabljati knjigomata, tudi postopek	KN 2008_12_VD 29
saj te niso opremljene z RFID. V primeru, da je	knjižnica	do sedaj za varovanje gradiva uporabljala varovalne	KN 2008_12_VD 47
Zvone Štor pojasnil, da so zaščitene. Če bi se	knjižnica	odločila za nakup njihovih e-knjig, so možni	KN 2009_4_5_LFM_MT 50
glede na potrebe in želje okolja, v katerem	knjižnica	deluje, bi bilo možno izbirati karkoli med določenim	KN 2009_4_5_LFM_MT 72
bralnike, sodelujejo v razpravah (Mariborska	knjižnica)	in izpolnjujejo ankete (Knjižnica Domžale).	KN 2009_4_5_LFM_MT 117
naprava s kabli 275 eur, komplet pa 345 eur. Če se	knjižnica	odloči za nakup Kolibrija, poteka servisna dejavnost	KN 2009_4_5_LFM_MT 120
bralnikov na dom. V takem primeru bi morala	knjižnica	natančno opisati pravila izposoje, kaj se sme	KN 2009_4_5_LFM_MT 122
medij izposojen samo enemu uporabniku. Če želi	knjižnica	ustreči več uporabnikom hkrati, potrebuje ustrezno	KN 2009_4_5_LFM_MT 148
DiViBib pokriva celotno rešitev, ki jo posamezna	knjižnica	potrebuje za delovanje on-line ponudbe, tudi	KN 2009_4_5_LFM_MT 149
izposoje in s pravili o uporabi, ki jih določi	knjižnica.	Po preteku roka izposoje, uporaba ni več mogoča	KN 2009_4_5_LFM_MT 154
Vračilo dela poteka avtomatično. Vsaka	knjižnica	sama določa, koliko digitalnih medijev si lahko	KN 2009_4_5_LFM_MT 157
blokirati večjega dela fonda. Možno je tudi, da	knjižnica	od uporabnika zahteva določeno pristojbino za	KN 2009_4_5_LFM_MT 159
namenjena samo fizičnim kosom, katere lastnik je	knjižnica.	Še vedno manjka status "integrirano" za stare	KN 2009_4_5_LFM_MT 181
ter prilagojen izpis podatkov za OPAC". Ko	knjižnica	licence ne kupi več, v opombe o dostopu gradiva	KN 2009_4_5_LFM_MT 183
Zaradi omejenosti podatkov v zalogi e-knjig,	knjižnica	ne more ustrezno odgovoriti na vprašanje o številu	KN 2009_4_5_LFM_MT 186
publikacij vodi ločeno od fizičnih. Ali se bo	knjižnica	odločila za inventarizacijo spletnega gradiva	KN 2009_4_5_LFM_MT 188
pravicah in dolžnostih. "Z vsebino pogodbe, ki jo	knjižnica	pripravi na podlagi pogojev uporabe, ki jih sicer	KN 2009_4_5_LFM_MT 215
imajo za digitalizacijo. Narodna in univerzitetna	knjižnica	vodi zelo uspešen projekt dLib.si.Problem digitalizac	KN 2009_4_5_LFM_MT 218
digitalne zbirke visokošolskih del: Digitalna	knjižnica	BF, Dela EF, Dela FDV, Seminarska, diplomska	KN 2009_6_7_KM 37
sodelujoče ustanove. Narodna in univerzitetna	knjižnica	je Univerzi v Ljubljani po zaključku projekta	KN 2009_6_7_KM 44
izvodu publikacij. Narodna in univerzitetna	knjižnica	gradi nacionalni digitalni arhiv pisne (kulturne	KN 2009_6_7_KM 46
Direktorata za znanost pri MVZT je NUK depozitarna	knjižnica	za vsa slovenska znanstvena poročila s področja	KN 2009_6_7_KM 49
tudi nekaterih drugih časopisov, npr. Šolska	knjižnica,	Potujoče novice ipd.Odgovora ni označila ena	KN 2010_11_KI 34
Najpogosteje posegamo po virih, ki nam jih nudi lastna	knjižnica,	v kateri smo zaposleni.Med viri skoraj vsi uporabljam	KN 2010_11_KI 105
protokola OAI-PMH. Organizacije kot so Evropska	knjižnica	in spletni servis Europeana z zajemanjem vsebin	KN 2011_5_KM 37
pred zunanjimi vplivi. Narodna in univerzitetna	knjižnica	v Ljubljani je v letu 2009 pridobila nov računalniški	KN 2011_5_KM 64
katalog, s pomočjo katerega ugotovimo, ali ima	knjižnica	določeno knjigo ali drugo gradivo, katera dela	KN 2011_6_PM 10
številne spremembe, od tega, da je na začetku vsaka	knjižnica	katalogizirala po svojih lastnih pravilih pa	KN 2011_6_PM 96
da mora biti v vsaki občini vsaj ena ljudska	knjižnica,	ki jo po pravilu ustanovi in zanjo skrbi občinski	K 1957_1_BB 19
si do sedaj uvedle, ta novi sistem Pionirska	knjižnica	v Ljubljani, Občinska ljudska knjižnica Moste	K 1957_1_NZ 7
Pionirska knjižnica v Ljubljani, Občinska ljudska	knjižnica	Moste in Polje, delno pa tudi ljudska knjižnica	K 1957_1_NZ 7
knjižnica Moste in Polje, delno pa tudi ljudska	knjižnica	na Jesenicah. Drugod svetu so knjižnice s svobodnim	K 1957_1_NZ 7
vzgojitelj. Knjižničarskega kadra potrebuje takšna	knjižnica	manj, toda ta mora biti izobražen in vsestransko	K 1957_1_NZ 22
formatu), ampak so zložene po stroki. Če ima	knjižnica	majhen fond poučnih in znanstvenih knjig, se	K 1957_1_NZ 32
umetnost, zgodovina, zemljepis itd. Kjer ima	knjižnica	veliko število leposlovnih del, bo te delila	K 1957_1_NZ 34
naročajo nesodobne, težke omare in pulte, Moderna	knjižnica,	organizirana na svoboden pristop, potrebujo lahke	K 1957_1_NZ 41
pravilnik o družbenem upravljanju mestna ljudska	knjižnica	v Ljubljani, je le-ta služil kot vzorec tudi	K 1957_1_PF 6
tovrstnih knjižnic in še te le v Ljubljani: Pionirska	knjižnica	ter ljudski knjižnici v Mostah in Polju. Vse	K 1957_1_PF 15
knjižnic v Sloveniji že stara, saj obstaja taka	knjižnica	v Ljubljani že od leta 1948., zaenkrat drugih	K 1957_1_PF 19
in knjižnicami za odrasle. Kakšna naj bo taka	knjižnica	ali oddelek ?Kaj si obetamo od tega ?	K 1957_1_SZ 14
predpisanega dela. Lahko da bi taka mladinska	knjižnica,	kot smo si jo zamislili, kdaj pa kdaj doživela	K 1957_1_SZ 24
naseljih, kjer ni javnih ljudskih knjižnic. Te	knjižnica	sindikalnih organizacij bi morale v strokovnem	K 1957_1_ZBDS 27
delavsko knjižnico republike, v kolikor taka	knjižnica	obstaja. 12.Kongres priporoča ustanavljanje posebnih	K 1957_1_ZBDS 27
diskusijski večeri, razstave ipd.), za katero uporablja	knjižnica	druge, takim množičnim shodom namenjene prostore	K 1957_2_PB 2
smo šli iz sledečih temeljnih načel: 1. Ljudska	knjižnica	ni arhivska knjižnica.Zato njena knjižna zaloga	K 1957_2_PB 4
temeljnih načel: 1. Ljudska knjižnica ni arhivska	knjižnica.	Zato njena knjižna zaloga ne raste v nedogled	K 1957_2_PB 4
knjižničnih prostorov samosvoje. 2. Ljudska	knjižnica	mora opravljati sledečo dejavnost (ne grem tu	K 1957_2_PB 10
toplote ob izposojanju v zimskem času, ko ima	knjižnica	največji obisk, mora imeti direktni dohod vetrobran	K 1957_2_PB 19
Za ilustracijo navajam, da ima testna ljudska	knjižnica	ob 6 urah izposoje odprta vrata 2 uri in pol	K 1957_2_PB 20
ker jih vročina uniči. Prav tako mora imeti	knjižnica	zračenje in reguliranje odstotka vlage v zraku	K 1957_2_PB 27
svetljevanja knjižničnih prostorov. Čeprav ne sme biti	knjižnica	izpostavljena direktnim sončnim žarkom, ki knjigam	K 1957_2_PB 31
dobro, če so obložena z gumijem. Da mora imeti	knjižnica	primerne sanitarije in umivalnik, je razumljivo	K 1957_2_PB 36
Zaradi tega pa morajo biti knjige zaprte, kadar	knjižnica	ne deluje. Če ima kulturni dom možnost, je dobro	K 1957_2_PB 45
knjižnice s cca 4.000 knjigami žive zaloge. Taka	knjižnica	v skrajnem primeru sicer še lahko posluje v enem	K 1957_2_PB 49
rezervno skladišče 12 m 2 in sanitarije. Če bi taka	knjižnica	ne razpolagala s svojim prostorom, temveč bi	K 1957_2_PB 53
vsekakor ločena, da posluje tudi ob urah, ko je	knjižnica	za publiko zaprta.Čitalnica naj ima vsaj 20 mest	K 1957_2_PB 63
20 mest s 40 m 2 prostora. Seveda mora imeti	knjižnica	tudi primerno urejene sanitarije in garderobo	K 1957_2_PB 65
bibliotekarskega kadra ima Narodna in univerzitetna	knjižnica,	ki je prirejala tečaje za knjižničarje in bibliotekarje	K 1957_2_SM 11
a posebej še bibliografija one stroke, ki ji	knjižnica	pripada in ki v njej pripravnik dela. III.Bibliotečno	K 1957_2_ZBDS1 12
knjižnice I. Splošne določbe. 1. člen Ljudska	knjižnica	(v nadaljnjem besedilu knjižnica) je kulturno	K 1957_2_ZBDS2 7
člen Ljudska knjižnica (v nadaljnjem besedilu	knjižnica)	je kulturno-prosvetna proračunska ustanova, ustanovljena	K 1957_2_ZBDS2 7
samostojno. Vsa izplačila in.vplačila.vrši	knjižnica	preko proračuna Občinskega.ljudskega odbora	K 1957_2_ZBDS2 28
knjižnico. Ne smemo namreč pozabiti, da mora zbuditi	knjižnica	v obiskovalcu, čim vstopi, občutek intimnosti	K 1957_3_PB 3
narekuje njegova uporabnost.) Ker je namreč	knjižnica	zelo svetla - ali bi pa vsaj morala b i t i	K 1957_3_PB 8
svetla - ali bi pa vsaj morala b i t i - , bi bila	knjižnica,	opremljena s kovinskimi stelažami, strašno suhoparno	K 1957_3_PB 8
imajo temnejše prostore, ker bi tako opremljena	knjižnica	zbudila v obiskovalcu dojem sakralnega, slovesnega	K 1957_3_PB 9
vsako ceno, bi prav tako hudo grešili, kajti	knjižnica	ni klub, kjer se sestajajo obiskovalci na klepet	K 1957_3_PB 15
knjižnice ... I . Splošne določbe 1. člen Ljudska	knjižnica	(v nadaljnem besedilu Zavod) je kulturno vzgojni	K 1957_3_ZBDS 2
NARODNA KNJIŽNICA Glasilo Saveza	knjižnica	i čitaonica NRH Zagreb. Ljudskemu knjižničarstvu	K 1957_4_RJ 0
potrebo, da se začne z izdajanjem revije "Narodna	knjižnica"	, ki naj bi obravnavala problematiko knjižnic	K 1957_4_RJ 10
dinarjev. Naročila se pošiljajo na naslov: Savez	knjižnica	i čitaonica NRH, Zagreb, Ulica Socialistiške	K 1957_4_RJ 26
spadajo naslednje knjižnice: I . Nacionalna	knjižnica	s priključenima knjižnicama: Knjižnica Nacionalnega	K 1957_4_SM 13
I I . Univerzitetna s Knjižnico Sorbone,	knjižnica	Pravne fakultete /Bibliotheque de l la Faculte	K 1957_4_SM 15
fakultete /Bibliotheque de l la Faculte de droit/,	knjižnica	Medicinske fakultete /Bibliothegue de la Faculte	K 1957_4_SM 15
fakultete /Bibliothegue de la Faculte de medicine/ in	knjižnica	Fakultete za farmacijo /Bibliotheque de la Faculte	K 1957_4_SM 15
vivantes/ itd. IV. Nacionalna in univerzitetna	knjižnica	v Strassbourgu /Bibliotheque nationale et universitaire	K 1957_4_SM 20
fond teh knjižnic je posebno važen. Z njim je	knjižnica	obogatila francoska revolucija leta 1739 po konfiskaciji	K 1957_4_SM 25
stoletju. Ob koncu 18. stoletja je bila najbogatejša	knjižnica	na svetu. Nacionalna knjižnica v Parizu je imela	K 1957_4_SM 34
najbogatejša knjižnica na svetu. Nacionalna	knjižnica	v Parizu je imela leta 1955 več kot šest milijonov	K 1957_4_SM 35
za različne francoske knjižnice. Nacionalna	knjižnica	v Parizu je bibliografsko nacionalno središče	K 1957_4_SM 38
sama ne more izposoditi. Leta 1551 je začela	knjižnica	sestavljati listovni kolektivni katalog inozemskih	K 1957_4_SM 41
bibliografijo, to se pravi, da nima Nacionalna	knjižnica	v Parizu posebnega bibliografskega oddelka.V	K 1957_4_SM 65
spisov; 5/ katalog periodik, ki jih ima Nacionalna	knjižnica	v Parizu.Ta katalog je neke vrste križni katalog	K 1957_4_SM 111
leta 1624, toda šele leta 1790 je postala javna	knjižnica.	V veliki čitalnici lahko naenkrat postrežejo	K 1957_4_SM 148
polno čitalnico, vse te mlade l j u d i , ki jim	knjižnica	posreduje knjige, ki j i h potrebujejo, moraš	K 1957_4_SM 157
Knjižnica je razdeljena na dva dela: 1/ splošna	knjižnica	in 2/ redka dragocene knjige /las reserves/.	K 1957_4_SM 158
delni obvezni primerek tiskarne in Nacionalna	knjižnica	v Parizu.Prejema samo tiske, ki preučujejo literarno	K 1957_4_SM 167
študij. Tu je bila najpomembnejša univerzitetna	knjižnica.	Katalogi Sorbone iz srednjega veka predstavljajo	K 1957_4_SM 189
ki j ih ima pravico izposojati le Nacionalna	knjižnica	v Parizu.V oddelku, ki izvršuje izposojevalno	K 1957_4_SM 218
zaostankov. Knjižnice raznih ustanov kot na primer	knjižnica	UNESCO-a, ki je postavljena po Decimalni klasifikaciji	K 1957_4_SM 223
wachingtonske knjižnice in ki ima vzorno, moderno opremo,	knjižnica	Šole živih orientalskih jezikov, v kateri so	K 1957_4_SM 223
accesso. Največkrat je bila to neke vrste priročna	knjižnica,	ki je štela tudi do 25.000 knjig in je obsegala	K 1957_4_nn 2
knjižnici Društva narodov v Ženevi, pa tudi kongresna	knjižnica	v Washingtonu je dovolila znanstvenim delavcem	K 1957_4_nn 31
dovolili dostop samo do novosti. Univerzitetna	knjižnica	v Utrchtu pa je l. 1904. ukinila prosti dostop	K 1957_4_nn 35
tudi opravil svoje. V povojnem obdobju je	knjižnica	delovala najprej v okviru "Rajonskega ljudskega	K 1997_1_BA 2
30.3.1956, ko je dobila uraden naziv Ljudska	knjižnica	Šiška. Kar nekaj dokumentov nedvoumno izpričuje	K 1997_1_BA 3
Kar nekaj dokumentov nedvoumno izpričuje, da je	knjižnica	začela pod enakim imenom delati že slabih 10	K 1997_1_BA 4
sveta 16.12.46, je vsaj v tem vmesnem času začela	knjižnica	organizirano urejati in izposojati knjižno gradivo	K 1997_1_BA 13
rosvetljevanja. Tak primer je bila Poljudno znanstvena	knjižnica	pri SKZ, kjer so izhajali značilni opisi iz naravoslovnih	K 1997_1_BA 45
Iljinovo Povest o velikem načrtu, ki si jo je	knjižnica	nabavila v 4 izvodih (po 38 din).Zaostajala ni	K 1997_1_BA 46

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani