knjižnica (301-400)

tudi drugim obiskovalcem. Poimenovanje šolska	knjižnica	označuje organizirano knjižničarsko dejavnost	D 2009_PM 75
prostor, kjer se srečajo z informacijami, je šolska	knjižnica,	kjer še vedno niso prepuščeni sami sebi, tu je	D 2009_PM 182
pomaga, učenci se v šolski knjižnici znajdejo,	knjižnica	jim je blizu, saj tukaj preživljajo tudi čas	D 2009_PM 182
Koritnik in Mojca Tomc Župančič v reviji Šolska	knjižnica.	S prenovo devetletke so v osnovnošolski predmetnik	D 2009_PM 184
za domače branje ali bralno značko, ampak je	knjižnica	tudi pomemben dejavnik pri motivaciji za branje	D 2009_PM 222
podatki. Potrebno pa je tudi skrbeti, da je	knjižnica	primerno osvetljena, da je pravšnja količina	D 2009_PM 226
podružnicah, šoli Leskovec in Sela. Podružnična	knjižnica	šole Leskovec deluje samostojno na področju nabave	D 2009_PM 255
tudi pri načrtovanju bibliopedagoških ur. Naša	knjižnica	ima knjižnični fond postavljen po pravilniku	D 2009_PM 257
obdelavo, predstavljanje, uporabo ... Šolska	knjižnica	v šoli z 20 oddelki naj meri najmanj 80 m 2"	D 2009_PM 285
računalnik za knjižničarja s programom Šolska	knjižnica.	V knjižnici se lahko nemoteno izvajajo dejavnosti	D 2009_PM 299
velja nabavi gradiva. Paziti je treba, da je	knjižnica	založena z literaturo z različnih predmetnih	D 2009_PM 308
od prostora, kamor gradivo postavimo. Vsaka	knjižnica	mora imeti prostor, katerega velikost je sorazmerna	D 2009_PM 314
velikost je sorazmerna s številom nalog, ki jih	knjižnica	opravlja, pa tudi s številom in potrebami potencialnih	D 2009_PM 314
Najpogostejša praksa je postavitev C (cicibanova	knjižnica)	, P (pionirska literatura) in M (mladinska literatura	D 2009_PM 320
informacijske pismenosti. Zato je prav, da ima šolska	knjižnica	sistematično in pregledno postavitev gradiva	D 2009_PM 337
učenci kot učitelji, najbolje ve, katero gradivo	knjižnica	potrebuje.Velikokrat se posvetuje tudi z učitelji	D 2009_PM 383
čim več gradiva, je to zmotno mišljenje. Če	knjižnica	ne odpisuje gradiva, se kmalu sooči s pomanjkanjem	D 2009_PM 391
nekateri tipi knjižnic, kot je npr. nacionalna	knjižnica,	imajo nologo, da hranijo vse gradivo.Vendar pa	D 2009_PM 392
obstajajo fizična in vsebinska merila. Vsaka	knjižnica	si pa določi svoj pravilnik ter natančne postopke	D 2009_PM 395
seboj kot tudi s splošnimi knjižnicami. Naša	knjižnica	je s splošnoizobraževalno knjižnico Ivana Potrča	D 2009_PM 410
Nevenka Poteko in Vlasta Zabukovec v reviji Šolska	knjižnica.	Z uvedbo devetletke so se tudi knjižnice dotaknile	D 2009_PM 422
katerih je učenje usmerjeno v učenca. Šolska	knjižnica	zavzema pomembno mesto pri doseganju ciljev devetletke	D 2009_PM 433
informacije. Pri tem ima prav gotovo pomembno vlogo	knjižnica.	O tem je pisala Majda Čelik.	D 2009_PM 459
znanja. In če upoštevamo to dejstvo, naj bi	knjižnica	postala njeno informacijsko in kulturno središče	D 2009_PM 466
Osnovni šoli Otona Župančiča, enota Pionirska	knjižnica,	v sodelovanju s splošnimi in šolskimi knjižnicami	D 2009_PM 490
okviru bibliopedagoških ur, med počitnicami, ko je	knjižnica	odprta, pa tudi po pouku, saj zelo radi zahajajo	D 2009_PM 532
knjižnice. Z merjenjem uspešnosti se ugotovi, če je	knjižnica	pri izvajanju svojih storitev uspešna in učinkovita	D 2009_PS 2
Higher Education NUK - Narodna in univerzitetna	knjižnica	CTK -Centralna tehniška knjižnica UKM -	D 2009_PS 15
univerzitetna knjižnica CTK - Centralna tehniška	knjižnica	UKM -Univerzitetna knjižnica Maribor COBISS	D 2009_PS 16
Centralna tehniška knjižnica UKM - Univerzitetna	knjižnica	Maribor COBISS -Kooperativni bibliografski sistem	D 2009_PS 17
celovite kakovosti. Politika in strategija: kako	knjižnica	uresničuje svoje poslanstvo in vizijo.Knjižnica	D 2009_PS 101
koncept celovite kakovosti. Zaposleni: kako	knjižnica	upravlja, razvija, sprošča znanje in potenciale	D 2009_PS 103
upravlja svoje notranje vire. Procesi: kako	knjižnica	določa procese, ki so bistveni za njeno delovanje	D 2009_PS 105
izboljšuje. REZULTATI: Zadovoljstvo uporabnikov: ali	knjižnica	izpolnjuje pričakovanja uporabnikov, kakšno raven	D 2009_PS 106
zaposlenih do njih. Zadovoljstvo zaposlenih: kaj	knjižnica	dosega v smislu zadovoljstva zaposlenih, kako	D 2009_PS 108
zaposleni dojemajo knjižnico. Vpliv na družbo:	knjižnica	v tem merilu prepozna, kako jo dojema širša družba	D 2009_PS 109
vpliv na okolje. Ključni rezultati delovanja:	knjižnica	ugotavlja, kaj dosega glede na načrtovane dejavnosti	D 2009_PS 110
predvsem za meritve storitev in virov, brez katerih	knjižnica	ne more funkcionirati. Kot piše Susan Hanczel	D 2009_PS 114
primerjanje. Pomembno je nenehno opazovanje, saj	knjižnica	tako opazuje svoj lastni napredek.Slabost te	D 2009_PS 165
kakovost to, kar uporabnik potrebuje, ne to kar	knjižnica	meni, da potrebuje.Uporabnik je namreč tisti	D 2009_PS 182
način dostopa do virov se hitro spreminjajo in	knjižnica	mora temu slediti. - zavezanost kakovosti TQM	D 2009_PS 189
uporabe. Temeljni namen je, da s pomočjo kazalcev	knjižnica	ugotovi svoje trenutno stanje in rezultate primerja	D 2009_PS 206
dokumentacijskih in informacijskih storitev specialna	knjižnica	biti sposobna: - ugotavljati informacijske potrebe	D 2009_PS 308
morali naslednja vprašanja: - Kakšen vpliv ima	knjižnica	na izobraževanje svojih uporabnikov? - Ali uporabniki	D 2009_PS 324
obisk knjižnice izplačal? - Ali visokošolska	knjižnica	pomaga fakulteti pri privabljanju novih študentov	D 2009_PS 326
privabljanju novih študentov? - Ali specialna	knjižnica	pomaga pri delu zaposlenih v njeni matični organizaciji	D 2009_PS 327
njeni matični organizaciji? - Kakšen ugled ima	knjižnica	v svojem okolju in ali ta vpliva tudi na njeno	D 2009_PS 328
knjižnicah v Sloveniji 2.4.3.1 Univerzitetna	knjižnica	Maribor UKM se je prvič lotil samoevalvacije	D 2009_PS 337
primerljiva in sodobna osrednja univerzitetna	knjižnica.	Ugotavljanje kakovosti knjižnice je tesno povezano	D 2009_PS 338
Čuk, Berus, 2008) 2.4.3.5 Centralna tehniška	knjižnica	(metodologija BIX) Knjižnice kakovost svojih	D 2009_PS 369
vključevale knjižnice iz Avstrije, kot prva slovenska	knjižnica	pa je leta 2006 sodelovala tudi CTK.(Pušnik,	D 2009_PS 374
njihovih potreb, zahtev in pričakovanj. Da bi	knjižnica	lahko dosegla zgoraj našteto, je potrebna komunikacija	D 2009_PS 394
Uspeh pa je zelo odvisen od okolja, v katerem	knjižnica	deluje.Specialne knjižnice delujejo v ožjem okolju	D 2009_PS 398
vsako uspešno ustanovo stoji uspešna specialna	knjižnica	in za njo uspešen knjižničarski strokovnjak.	D 2009_PS 432
knjižnico Gozdarskega inštituta, ki je hkrati tudi	knjižnica	Biotehniške fakultete). Slika 2: Vrsta knjižnice	D 2009_PS 475
da so uporabniki na prvem mestu in da uspešna	knjižnica	pomeni predvsem zadovoljne uporabnike. Pri vprašanj	D 2009_PS 489
razmišljajo o tem, da bi jih začeli uvajati". Ena	knjižnica	je modele začela uporabljati, tri pa jih uporabljajo	D 2009_PS 497
rutinskimi opravili" (51,7 %), ter da se jim zdi "	knjižnica	premajhna" (prav tako 51,7 %), da bi bila uporaba	D 2009_PS 501
visokošolske ustanove, kamor bo spadala tudi	knjižnica.	- Knjižnica, ki deluje v okviru javnega zavoda	D 2009_PS 523
so večinoma nesamostojne (Centralna tehniška	knjižnica	in Nacionalna in univerzitetna knjižnica sta	D 2009_PS 544
tehniška knjižnica in Nacionalna in univerzitetna	knjižnica	sta pridruženi člani Univerze v Ljubljani, Univerzitetne	D 2009_PS 544
kvalitete dela vpeljala matična organizacija,	knjižnica	pa na tak način ne bi imela problemov z odobritvijo	D 2009_PS 544
kakovosti ter aktivno sodelovati pri uvajanju. Tako	knjižnica	podpira osebnostni razvoj zaposlenih ter tudi	D 2009_PS 551
nesamostojnost knjižnice ter pogosto tudi to, da	knjižnica	deluje v drugi delovni enoti.Knjižnice, ki izvajajo	D 2009_PS 555
njihovih potreb, zahtev in pričakovanj. Da bi	knjižnica	lahko dosegla našteto, je potrebna komunikacija	D 2009_PS 568
osnovi nekaterih izbranih kriterijev. Če želi	knjižnica	ohraniti in povečati število uporabnikov, mora	D 2009_PS 580
Na posvetovanju je bila prisotna tudi vaša	knjižnica.	Diplomska naloga je zasnovana kot evalvacija	D 2009_PS 595
____________________________________ 1. Vaša	knjižnica	je: a) visokošolska b) univerzitetna c) specialna	D 2009_PS 601
katerem področju delovanja menite, da je vaša	knjižnica	najbolj oziroma najmanj uspešna?(Pri vsaki trditvi	D 2009_PS 605
modeli smo bolje seznanjeni e) ne 7. Če vaša	knjižnica	ne uporablja nobenega od modelov vrednotenja	D 2009_PS 611
za naše delovanje je vseeno, kako uspešna je	knjižnica	f) smo premajhna knjižnica 8.Če vaša knjižnica	D 2009_PS 611
kako uspešna je knjižnica f) smo premajhna	knjižnica	8.Če vaša knjižnica modelov ne uporablja, napišite	D 2009_PS 611
knjižnica f) smo premajhna knjižnica 8. Če vaša	knjižnica	modelov ne uporablja, napišite, kako bi te sisteme	D 2009_PS 612
za vašo knjižnico (ne)primerni.) Če pa vaša	knjižnica	že uporablja katerega od modelov vrednotenja	D 2009_PS 614
je branje pomembno za življenje. - razredna	knjižnica	Dostopnost knjig je pomemben motivacijski dejavnik	D 2009_SS 357
razveseljiv, saj bi morala šolska (gimnazijska)	knjižnica	zadovoljevati nekako do 70 % informacijskih potreb	D 2009_SS 567
da to zaradi tega, ker splošnoizobraževalna	knjižnica	(knjižnica v domačem kraju) ves čas sledi novostim	D 2009_SS 871
zaradi tega, ker splošnoizobraževalna knjižnica (	knjižnica	v domačem kraju) ves čas sledi novostim.Prav	D 2009_SS 871
sredovanja uporabnikom. Če smo pred časom pod pojmom "	knjižnica"	samoumevno razumeli, da gre za kulturno ustanovo	D 2010_PL 21
dostopnega na tržišču v tem trenutku, s katerim bi	knjižnica	omogočila uporabnikom izposojo e-knjig.Z dodajanjem	D 2010_PL 29
ponudbo kot prva v Sloveniji vključila tudi Mestna	knjižnica	Ljubljana.Izbrane e-knjige klasičnih in sodobnih	D 2010_PL 188
dostopnega na tržišču v tem trenutku, s katerim bo	knjižnica	svojim uporabnikom omogočila izposojo e-knjig	D 2010_PL 345
preference. Izbiramo e-bralnik, s katerim bo	knjižnica	svojim uporabnikom omogočala izposojo e-knjig	D 2010_PL 359
visokošolske, šolske, specialne in splošne. Splošna	knjižnica	izpolnjuje informacijske, kulturne, izobraževalne	D 2011_BK 26
knjižnicami ji je v samopostrežni izposoji sledila	knjižnica	na univerzi Bradford (Bradford University).Knjižnica	D 2011_BK 202
z RFID so zmogljivi sortirni sistemi. Kadar	knjižnica	v svojem konceptu postavitve sistema RFID vračanju	D 2011_BK 232
prejela tudi Čopovo diplomo. V teh letih se je	knjižnica	uspešno razvijala in po statistikah v posavskem	D 2011_BK 290
kulturno-prosvetnega društva Stanko Černelč je	knjižnica	leta 1964 postala samostojna Občinska matična	D 2011_BK 292
leta 1964 postala samostojna Občinska matična	knjižnica	Brežice, v sredini osemdesetih let ena od enot	D 2011_BK 292
zavod. Prostor za svoje delovanje je dobila	knjižnica	po vojni najprej v učilnici osnovne šole, leta	D 2011_BK 293
lokacijo v zgornje nadstropje. Leta 2005 je	knjižnica	pridobila pritličje, v letu 2006 pa še prizidek	D 2011_BK 294
Ob tridesetletnici je bila največja posavska	knjižnica.	Z novo pridobljenimi prostori leta 1980 sta se	D 2011_BK 298
obdobje upočasnjenega razvoja do leta 1993, ko je	knjižnica	postala samostojna.Ob petdesetletnici je Knjižnica	D 2011_BK 300
Brežice Knjižnica Brežice je osrednja splošna	knjižnica,	ki opravlja javno službo na področju knjižnične	D 2011_BK 309
ki so bila končana v avgustu 2006, ko se je	knjižnica	preselila v dograjene prostore.Skupna površina	D 2011_BK 317
zbirka je specializirani informacijski center -	knjižnica	v malem.V domoznanski zbirki se zbira, obdeluje	D 2011_BK 328
knjigomate z RFID: Knjižnica Brežice; Osrednja	knjižnica	Celje; Osrednja knjižnica Kranj; Knjižnica	D 2011_BK 396
Brežice; Osrednja knjižnica Celje; Osrednja	knjižnica	Kranj; Knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica	D 2011_BK 396
kulturo za nakup IKT-opreme v letu 2007, ko je	knjižnica	pridobila del sredstev za nakup takšne opreme	D 2011_BK 460
pa z lokalnim sistemom izposoje ni povezan. Če	knjižnica	namerava uvesti nalepke RFID, ima dve možnosti	D 2011_BK 529

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani