Korpus bibliotekarstva

knjižnica (401-500)


lahko izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja      knjižnica.     Znanje o prilagoditvah v knjižnici si bibliotekar  D 2011_SB 7
Institut Jožef Štefan NUK = Narodna in univerzitetna      knjižnica      OZN = Organizacija združenih narodov UL = Univerza  D 2011_SB 13
se nanaša na druge življenjske aspekte. Ker je      knjižnica      pomemben člen v izobraževanju posameznika, smo  D 2011_SB 66
specialne knjižnice za določene uporabnike, npr.      knjižnica      za slepe in slabovidne). Integracija pomeni vključite  D 2011_SB 76
uporabnik uporablja lasten transport, ali ima      knjižnica      posebno parkirno mesto), prav tako pa lahko nastanejo  D 2011_SB 247
uporabnikov s posebnimi potrebami od knjižnice,      knjižnica      pa s tem izgubi smisel v prizadevanju za prilagajanje  D 2011_SB 279
upoštevati vrsto dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo      knjižnica      prijazna uporabnikom s posebnimi potrebami in  D 2011_SB 281
z razkrivanjem se lahko izognemo tako, da ima      knjižnica      zaposlenega posebnega koordinatorja za uporabnike  D 2011_SB 288
uporabniki tisti, ki želijo biti vključeni, ali je      knjižnica      tista, ki jih želi vključiti?Ali se uporabniki  D 2011_SB 303
uporabniki želijo vključiti v dejavnosti, ki jih      knjižnica      ponuja?V kolikor je odgovor ne, se lahko pojavijo  D 2011_SB 304
Manifestu o splošnih knjižnicah (1994): splošna      knjižnica      je dolžna zagotoviti oziroma priskrbeti posebne  D 2011_SB 311
uporabnikom s posebnimi potrebami. Da ugotovimo, ali      knjižnica      zagotavlja dostopnost le-teh, si lahko odgovorimo  D 2011_SB 342
oprema Za zagotavljanje minimalnih pogojev naj      knjižnica      uporabnikom s posebnimi potrebami nudi: Večje  D 2011_SB 350
to, katero podporno tehnologijo in pripomočke      knjižnica      nudi, morajo vsi bibliotekarji vedeti zanjo in  D 2011_SB 413
Jones in Van Fleet, 1995): Če želenega gradiva      knjižnica      nima, si ga na uporabnikovo željo lahko izposodi  D 2011_SB 454
knjigo, ki je na voljo le v čitalnici, mu naj      knjižnica      omogoči izposojo na dom, sploh v primeru, če  D 2011_SB 457
treba nameniti več časa, kar pa je težko, kadar      knjižnica      nima posebnega koordinatorja za posebne potrebe  D 2011_SB 464
POTREBAMI Brez pravega znanja knjižničnega osebja      knjižnica      ne bo beležila velikega obiska uporabnikov s  D 2011_SB 591
bibliotekarje, ki ga izvaja Narodna in univerzitetna      knjižnica      (NUK), obsega izobraževanje za začetnike v stroki  D 2011_SB 664
knjižničnimi storitvami, ki jih tem uporabnikom      knjižnica      lahko nudi: gradnjo posebnih zbirk, bralne ure  D 2011_SB 668
po usposabljanju se lahko pojavijo tudi, kadar      knjižnica      pridobi nove podporne pripomočke ali opremo in  D 2011_SB 680
uporabnike s posebnimi potrebami v knjižnici (če to      knjižnica      nudi ali ne); pomanjkanje izkušenj pri delu  D 2011_SB 686
Miglič, 2006). 4.3.2.1 Ciljna publika Tudi če ima      knjižnica      posebno kontaktno osebo ali zaposlenega za uporabnike  D 2011_SB 690
pomemben vpogled v tematiko (Hurst, 2006). Če      knjižnica      nima notranjih virov, lahko za izobraževanje  D 2011_SB 706
uporabniki sami ne znajo uporabljati. Tudi če ima      knjižnica      najnovejšo podporno tehnologijo, to še ne pomeni  D 2011_SB 777
PRAKSI 5.1 PRIMER USPOSABLJANJA NA DALJAVO Če ima      knjižnica      več enot in so te daleč vsaksebi, je težko najti  D 2011_SB 786
strani študentovega pomočnika ali asistenta, če je      knjižnica      študentu nedostopna (Invalidnost in visoko šolstvo  D 2011_SB 824
da mora biti uporabnikom s posebnimi potrebami      knjižnica      prilagojena, da uporabniki zahtevajo posebno  D 2011_SB 1011
bibliotekar posveti in jim nameni čas; veselje, če je      knjižnica      zanje nekaj novega in če jim prinaša ugodnosti  D 2011_SB 1042
to zahteva poslanstvo knjižnice, saj mora biti      knjižnica      namenjena vsem uporabnikom. se moramo naučiti  D 2011_SB 1093
potrebami družba sprejme in se jim prilagodi. si      knjižnica      z njihovim obiskom pridobi krog uporabnikov,  D 2011_SB 1094
povsod. je to pomembno za razvoj knjižnice. je      knjižnica      javna ustanova in mora zadovoljiti tudi potrebe  D 2011_SB 1094
kaže na neprimeren odnos (op. avt.)). s tem      knjižnica      dobi nove predloge, kaj bi lahko še izboljšali  D 2011_SB 1094
potrebami ljudje, ki imajo svoje potrebe. Če ima      knjižnica      veliko takšnih uporabnikov, bo potem prijazna  D 2011_SB 1096
veliko takšnih uporabnikov, bo potem prijazna      knjižnica      za vse ljudi. se bo knjižnica pripravila na  D 2011_SB 1096
potem prijazna knjižnica za vse ljudi. se bo      knjižnica      pripravila na uporabnike s posebnimi potrebami  D 2011_SB 1096
čim pogosteje taki uporabniki pridejo. mora      knjižnica      biti dostopna za vse ljudi.Če pride vanjo uporabnik  D 2011_SB 1096
ali dostopati do gradiva, je to znak, da mora      knjižnica      uvesti neke spremembe, ki mu bodo to omogočile  D 2011_SB 1097
knjižnici dober ugled, saj bi pomenilo, da ima      knjižnica      ustrezne pogoje za vse uporabnike. je za knjižnico  D 2011_SB 1098
zato ker morda tudi zakon to predpisuje. mora      knjižnica      že v osnovi zajemati vse skupine uporabnikov  D 2011_SB 1098
lažje nabavlja gradivo tudi zanje. na ta način      knjižnica      pridobi dodatna finančna sredstva. uporabniki  D 2011_SB 1099
potrebami ravno tako potrebujejo okolje kot je      knjižnica,      da se lahko neovirano informacijsko izobražujejo  D 2011_SB 1099
nudi možnost preživljanja prostega časa. tako      knjižnica      dokaže, da je res namenjena vsem uporabnikom  D 2011_SB 1100
enakopravnost in enakovrednost med uporabniki. se      knjižnica      tako zave, da so tudi ti uporabniki prisotni  D 2011_SB 1100
v praksi; je tudi to del dela, ki naj bi ga      knjižnica      opravljala.Obstajajo ljudje s posebnimi potrebami  D 2011_SB 1125
potrebe na izkoristek vseh možnosti, ki jih ponuja      knjižnica      in ovire v njej Sedem intervjuvancev meni, da  D 2011_SB 1138
vpliva. Za intervjuvance s psihološkimi težavami      knjižnica      ne predstavlja nobenih ovir, prav tako menijo  D 2011_SB 1140
vseh knjižničnih možnosti, seveda v kolikor je      knjižnica      prilagojena tako, da je njim dostopna.Nekateri  D 2011_SB 1144
Tudi osebe z dolgotrajno boleznijo navajajo, da      knjižnica      zanje ne predstavlja nobenih ovir, saj je edina  D 2011_SB 1146
kakšen človek si. Ni pa to zato, ker je to ravno      knjižnica.      Bolj zato, ker se jim ne da iti in ker je nepraktično  D 2011_SB 1193
skrivajo osebo s posebnimi potrebami, hkrati pa je      knjižnica      tudi socialni prostor, kjer naj bi imeli vsi  D 2011_SB 1209
v smislu razstave, ampak da se pokaže, da je      knjižnica      dostopna za vse in prilagodljiva. Tudi slepi  D 2011_SB 1219
o tem menijo intervjuvanci: Mislim, da če je      knjižnica      primerno opremljena in prilagojena za uporabnike  D 2011_SB 1239
bodo iskale druge rešitve. Na nek način ima      knjižnica      celo vlogo socialnega korektiva.Da vsem omogoča  D 2011_SB 1265
knjižnico, ker tam nimajo kaj početi ... Skratka      knjižnica      mora omogočati manjšinam čim boljše storitve  D 2011_SB 1267
odvisno. Resnica je, da nima nobenega smisla, da      knjižnica      dela dostop za uporabnika na vozičku, če v občini  D 2011_SB 1269
nobenega. Smiselno pa se je prilagoditi tam, kjer      knjižnica      ne pozna svojih uporabnikov, na primer v večjem  D 2011_SB 1270
zagotovo dodatna usposabljanja, ki jih lahko      knjižnica      (ali pa več knjižnic skupaj) organizira skupaj  D 2011_SB 1299
ima podobno posebno potrebo kot uporabnik, ta      knjižnica      je zanj najboljša in v njo rad in pogosto zahaja  D 2011_SB 1305
je potrebno spremeniti in prilagoditi, da bo      knjižnica      dostopna tudi zanj. Študenti imajo določeno znanje  D 2011_SB 1416
vpliva na izkoristek vseh možnosti, ki jih ponuja      knjižnica?     Ali pri uporabi knjižnice naletite na kakšno oviro  D 2011_SB 1470
NUK), in Simona Šuler Pandev (Koroška osrednja      knjižnica      dr. Franceta Sušnika), je vodja skupine Maja  KN 2006_9_FLM_MM 1
fotografije, ki nastane v knjižnici, je fotograf,      knjižnica      pa je založnik v primeru, ko ima funkcijo založništva  KN 2006_9_FLM_MM 40
V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH" 1. Uvod Vsaka splošna      knjižnica      je v skladu s predpisano zakonodajo dolžna zagotavljati  KN 2007_3_OOK 5
odvisen od naslednjih faktorjev: - ali splošna      knjižnica      opravlja funkcijo osrednje območne knjižnice  KN 2007_3_OOK 8
osrednje območne knjižnice, - ali ima splošna      knjižnica      funkcijo osrednje knjižnice, - ali ima knjižnica  KN 2007_3_OOK 8
knjižnica funkcijo osrednje knjižnice, - ali ima      knjižnica      status krajevne knjižnice, - ali gre za potujočo  KN 2007_3_OOK 8
knjižnice, - ali gre za potujočo knjižnico, - ali ima      knjižnica      (osrednja ali osrednja območna) organizirana  KN 2007_3_OOK 8
strukturo običajno logično povezani: - ali se      knjižnica      s to dejavnostjo ukvarja tudi zaradi potrebe  KN 2007_3_OOK 9
depozitarno funkcijo pa opravlja osrednja območna      knjižnica      ali druga ustanova na njenem območju ali izven  KN 2007_3_OOK 9
regionalnem in nacionalnem nivoju. Splošna      knjižnica      lahko proces pridobivanja domoznanskega gradiva  KN 2007_3_OOK 11
področju, je priporočljivo, da vsaka splošna      knjižnica,      na osnovi zgornjih dejstev, v obliki pisnega  KN 2007_3_OOK 14
domoznanske dejavnosti. 2.1 Domoznansko območje Splošna      knjižnica      naj opredeli svoje domoznansko območje: - pri  KN 2007_3_OOK 14
vezano na geografsko območje občin, ki jih splošna      knjižnica      pokriva v skladu z Zakonom o knjižničarstvu   KN 2007_3_OOK 14
četrt. 2.2 Vrste domoznanskega gradiva Splošna      knjižnica      naj, v skladu s tradicijo, s potrebami lokalnega  KN 2007_3_OOK 15
izdajatelj, tiskar). Priporočila: - Splošna      knjižnica      naj teži k temu, da pridobi vse domoznansko gradivo  KN 2007_3_OOK 17
2.3 Tipologija domoznanskega gradiva Splošna      knjižnica      naj opredeli domoznansko gradivo, ki je predmet  KN 2007_3_OOK 19
v mikrofilmski in digitalni obliki) - splošna      knjižnica      opredeli tudi izhodišča in seznam serijskih publikacij  KN 2007_3_OOK 20
neformalne oblike pridobivanja izredno pomembno, da      knjižnica      v svojem okolju in pri producentih ustvari in  KN 2007_3_OOK 24
utripu kraja v preteklosti in danes. Splošna      knjižnica      naj se te naloge v svojem okolju loti s strateško  KN 2007_3_OOK 25
v analogni obliki, v digitalni obliki pa jih      knjižnica,      če je zadostila Zakonu o avtorskih in sorodnih  KN 2007_3_OOK 36
knjižnicami za leto 2006 je kot prva visokošolska      knjižnica      iz Slovenije ter kot prva knjižnica iz nenemško  KN 2007_6_7_PM_IT 1
visokošolska knjižnica iz Slovenije ter kot prva      knjižnica      iz nenemško govorečih področij izvedla tudi Centralna  KN 2007_6_7_PM_IT 1
govorečih področij izvedla tudi Centralna tehniška      knjižnica      Univerze v Ljubljani. Sodobne knjižnice delujejo  KN 2007_6_7_PM_IT 1
snovanje strateških ter poslovnih odločitev. Vsaka      knjižnica      namreč lahko svoje vrednosti za izmerjene in  KN 2007_6_7_PM_IT 16
je prvič sodeloval tudi CTK kot prva slovenska      knjižnica      ter tudi kot prva knjižnica iz nenemško govorečih  KN 2007_6_7_PM_IT 24
kot prva slovenska knjižnica ter tudi kot prva      knjižnica      iz nenemško govorečih področij.V tokratnem projektu  KN 2007_6_7_PM_IT 24
visokošolskih knjižnicah so se najviše uvrstile      knjižnica      Visoke strokovne šole Regensburg, Univerzitetna  KN 2007_6_7_PM_IT 27
Visoke strokovne šole Regensburg, Univerzitetna      knjižnica      Mannheim in Spodnje Saška Državna in univerzitetna  KN 2007_6_7_PM_IT 27
Mannheim in Spodnje Saška Državna in univerzitetna      knjižnica      Göttingen. CTK je v svoji kategoriji visokošolskih  KN 2007_6_7_PM_IT 27
učinkovitost in razvojno dejavnost. Vsaka      knjižnica,      ki sodeluje v BIX-u, v obdobju od 1. januarja  KN 2007_6_7_PM_IT 29
Univerzi v Ljubljani. Kot primer, univerzitetna      knjižnica      Tehniške univerze na Dunaju se je uvrstila le  KN 2007_6_7_PM_IT 55
uvrstila le dve mesti pred CTK-jem, Univerzitetna      knjižnica      Univerze Karla Franca v Gradcu je v kategoriji  KN 2007_6_7_PM_IT 55
univerzitetnimi knjižnicami dosegla Univerzitetna      knjižnica      Mannheim, med dvonivojskimi univerzitetnimi knjižnicami  KN 2007_6_7_PM_IT 56
najboljša Spodnje Saška Državna in univerzitetna      knjižnica      Göttingen z indeksom 877. Knjižnični sistem Univerze  KN 2007_6_7_PM_IT 56
lahko vključi vsaka visokošolska ali splošna      knjižnica.     Letna članarina znaša 170 EUR.  KN 2007_6_7_PM_IT 102
spoznali. Damjana Vovk Narodna in univerzitetna      knjižnica      LIBTM RFID V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH Radio frekvenčna  KN 2008_11_FB_PG 18
lokalizaciji in inventuri gradiva v knjižnicah. Če      knjižnica      uporablja nalepke s krajšo življenjsko dobo,  KN 2008_12_KCA 10
drobno, s čipi RFID, ki jih istemu gradivu dodeli      knjižnica.     Čip RFID, ki ga pridobi gradivo v prodajalnah  KN 2008_12_KCA 17
do 500 enot na uro. Z več postajami lahko ena      knjižnica      pretvori zbirko v velikosti 160.000 enot v 10  KN 2008_12_PM 84

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA