Korpus bibliotekarstva

knjižnica (101-200)


in stroškovno uspešnost. Izdatki, ki jih ima      knjižnica      z uvajanjem samopostrežne izposoje niso zanemarljivi  D 2005_KM 218
izposoji s knjigomatom nuditi pomoč. Le tako      knjižnica      zagotovi, da njeni uporabniki ne bodo imeli zadržkov  D 2005_KM 230
obravnavalo. Knjižnica Vloga odobrena Matična      knjižnica      dr. Slavko Grum, Litija Da Knjižnica Otona Župančiča  D 2005_KM 300
Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana Da Goriška      knjižnica      Franceta Bevka, Nova Gorica Da Knjižnica Cirila  D 2005_KM 300
LibMaster v Knjižnici Otona Župančiča, enota Delavska      knjižnica      v Ljubljani, kjer so bile posnete tudi zaslonske  D 2005_KM 305
transakcij s knjigomatom v knjižnicah: Valvasorjeva      knjižnica,      Mestna čitalnica in knjižnica Idrija ter Knjižnica  D 2005_KM 331
Valvasorjeva knjižnica, Mestna čitalnica in      knjižnica      Idrija ter Knjižnica Prežihovega Voranca v letu  D 2005_KM 331
Prežihovega Voranca v letu 2004. Valvasorjeva      knjižnica      je knjigomat uvedla konec leta 2002 in z njim  D 2005_KM 331
sprejemnik), kontrolnega modula in antene. Vsaka      knjižnica,      ki ima vpeljan RFID sistem ima več različnih  D 2005_KM 382
ni tako. V uvajanje so lahko vključeni tako      knjižnica      kot ponudnik knjižničnega sistema, dobavitelj  D 2005_KM 453
sodeluje več strani, Chachra (2003) priporoča, da se      knjižnica      drži naslednjih varnostnih ukrepov: -Dobavitelj  D 2005_KM 456
PRIHODNOST: DO-IT-YOURSELF LIBRARY? Obstaja      knjižnica      brez knjižničarjev?Odgovor na to vprašanje je  D 2005_KM 464
Odgovor na to vprašanje je preprost, saj taka      knjižnica      deluje v enem izmed singapurskih nakupovalnih  D 2005_KM 465
poglejmo njene začetke in probleme s katerimi se je      knjižnica      soočala v zadnjem desetletju, kot jih je opisala  D 2005_KM 466
12. Uporabniki menijo, da je dovolj, če ima      knjižnica      en knjigomat. 13.Uporabniki knjigomata si knjige  D 2005_KM 499
zasebnosti. 15. Uporabniki knjigomata menijo, da je      knjižnica      uporabnike dobro seznanila s knjigomatom in njegovo  D 2005_KM 502
pultom. Sodelujoči, ki so odgovarjali, da bi      knjižnica      morala imeti več knjigomatov, so svoje odgovore  D 2005_KM 657
Želeli smo preveriti trditev, ki pravi, da je      knjižnica      svoje uporabnike dobro seznanila z uporabo knjigomata  D 2005_KM 671
pričakovati izrazito prevladujočega mnenja, da je      knjižnica      uporabnike dobro seznanila z uporabo knjigomata  D 2005_KM 676
bila neustrezna črtna koda na izkaznici, saj je      knjižnica      ob uvedbi knjigomata črtni kodi dodala dodatno  D 2005_KM 680
ki ima do knjižnice neporavnane obveznosti,      knjižnica      želi omejiti uporabo knjigomata, naj omeji le  D 2005_KM 687
vračilo rezerviranega gradiva, je potreben, če želi      knjižnica      zagotoviti učinkovito delovanje rezervacij.Uporabniki  D 2005_KM 688
knjižnice sega v leto 2000, ko sta Centralna tehniška      knjižnica      Univerze v Ljubljani in Goriška knjižnica Franceta  D 2005_KM 730
tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in Goriška      knjižnica      Franceta Bevka svojim uporabnikom ponudili samopostrežno  D 2005_KM 730
univerze deluje glavna ali osrednja univerzitetna      knjižnica      ali skupina knjižnic, ki so prostorsko ločene  D 2006_FM 496
vidimo da naj bi to usposabljanje uporabnikov      knjižnica      zagotavljala, tako da "/.../ lahko ti samostojno  D 2006_FM 506
samostojno: poiščejo informacije o gradivu, ki ga ima      knjižnica,      in o gradivu, do katerega ima knjižnica dostop  D 2006_FM 506
ima knjižnica, in o gradivu, do katerega ima      knjižnica      dostop; uporabljajo vzajemni katalog in druge  D 2006_FM 506
privoščil katerikoli informacijski center ali      knjižnica.     Knjižnica se je iz zbirke knjig spremenila v aktivno  D 2006_FM 537
nekatere splošne knjižnice (npr. Mariborska      knjižnica      in Osrednja knjižnica Celje) neformalne oblike  D 2006_FM 1104
knjižnice (npr. Mariborska knjižnica in Osrednja      knjižnica      Celje) neformalne oblike izobraževanja.Sem sodijo  D 2006_FM 1104
oddelkom na fakulteti (npr. Osrednja humanistična      knjižnica)      ali več fakultetam (Centralna tehniška knjižnica  D 2006_FM 1142
knjižnica) ali več fakultetam (Centralna tehniška      knjižnica)      (glej tabelo v prilogi D). Glede na to, da usposablja  D 2006_FM 1142
tednu do 19. ure, 5 ur na teden pa je odprta 1      knjižnica,      in sicer 5 dni v tednu do 17. ure.Vse te knjižnice  D 2006_FM 1172
ur na teden, 2 krat do 18. ure in v soboto, 1      knjižnica      je odprta 12, 5 ur na teden, in sicer 5 krat  D 2006_FM 1179
prilagodile svoje urnike naslednje knjižnice: 1      knjižnica      je odprta 17, 5 ur na teden, in sicer vse dni  D 2006_FM 1180
na teden, in sicer vse dni v tednu do 19.30, 1      knjižnica      dela vse dni v tednu do 19. ure in v soboto,  D 2006_FM 1180
20. ure in v soboto, skupaj 20 ur na teden, 1      knjižnica      je odprta 22 ur na teden, in sicer 5 krat do  D 2006_FM 1180
ur na teden 5 krat do 20. ure in v soboto, 1      knjižnica      pa je odprta vsak dan do 21.30 in v soboto, kar  D 2006_FM 1180
dostop do kvalitetnih virov, ki jih zagotavlja      knjižnica,      toda poleg tega potrebujejo tudi vodenje glede  D 2006_FM 1223
navežemo na preteklost. Mnogim je namreč bliže      knjižnica      brez računalnikov, z listkovnimi katalogi in  D 2006_FM 1474
pismenosti v življenju študentov. Fakulteta in      knjižnica      lahko skupaj postaneta pomembna partnerja, ki  D 2006_FM 1543
aprila 1998 in je še vedno edina visokošolska      knjižnica      severne primorske.Namenjena je predvsem študentom  D 2006_FM 1562
drugim, ki jih zanima gradivo s področij, ki jih      knjižnica      pokriva.Največ gradiva je s področja ekologije  D 2006_FM 1563
in pri tem sodelovali s knjižnico. Na žalost      knjižnica      do danes še ni začela izpolnjevati nobenega od  D 2006_FM 1569
funkcije knjižničarskega dela. Poleg tega deluje      knjižnica      v okviru samostojnega visokošolskega zavoda,  D 2006_FM 1572
trenutno treh obstoječih univerz. To pomeni, da mora      knjižnica      bolj aktivno in samostojno iskati informacije  D 2006_FM 1573
revij in baz podatkov, brez katerih danes sodobna      knjižnica      ne more več obstajati. V lanskem letu je knjižnica  D 2006_FM 1574
knjižnica ne more več obstajati. V lanskem letu je      knjižnica      končno pridobila nujno potrebne prostore z ustreznimi  D 2006_FM 1575
pa načrtujemo ponovno širitev prostorov, ko bo      knjižnica      pridobila dodatnih 100 m 2, ki jih bomo izkoristili  D 2006_FM 1580
uporabnikov. S temi dodatnimi pridobitvami bo      knjižnica      lahko zadostila potrebam v prihodnosti. Poleg  D 2006_FM 1582
ali vsaj zelo podobnega področja. Čeprav deluje      knjižnica      PNG v okviru samostojnega visokošolskega zavoda  D 2006_FM 1603
fakultete. Knjižnica pa bo postala univerzitetna      knjižnica      in že na začetku služila potrebam vsaj petih  D 2006_FM 1606
sodelovanje. Ko bodo profesorji dajali vtis, da je      knjižnica      pomembna, bodo to lažje sprejeli tudi študentje  D 2006_FM 1624
misli, da je višek vsega znanja, ki ga lahko      knjižnica      posreduje spretnost iskanja knjig na policah  D 2006_FM 1629
kar se da neformalna. Iz tega vidika je torej      knjižnica      primernejši prostor za izobraževanje odraslih  D 2006_FM 1861
PREDSTAVITEV MARIBORSKE KNJIŽNICE Mariborska      knjižnica      je največja splošna knjižnica v Sloveniji. Deluje  D 2007_GZ 148
KNJIŽNICE Mariborska knjižnica je največja splošna      knjižnica      v Sloveniji. Deluje na območju 12 občin, sedežna  D 2007_GZ 148
svoje enote in bibliobus. Te enote so: Osrednja      knjižnica,      Čitalnica, Pionirska knjižnica Rotovž, Knjižnica  D 2007_GZ 150
so: Osrednja knjižnica, Čitalnica, Pionirska      knjižnica      Rotovž, Knjižnica Tabor, Izposoja v bolnišnico  D 2007_GZ 150
Knjižnica Tabor, Izposoja v bolnišnico, Pionirska      knjižnica      Tabor, Knjižnica Nova vas, InfoČuk, Pionirska  D 2007_GZ 150
Tabor, Knjižnica Nova vas, InfoČuk, Pionirska      knjižnica      Nova vas, Knjižnica Bistrica ob Dravi, Knjižnica  D 2007_GZ 150
Hkrati z njo je delovala v Mariboru Delavska      knjižnica      pod okriljem Območnega sindikalnega sveta, ki  D 2007_GZ 161
Pekre, Ruše, Studenci, Kamnica. Že od leta 1972      knjižnica      izdaja skupaj s Pedagoško fakulteto in Pionirsko  D 2007_GZ 165
tudi prvi bibliobus. V osemdesetih letih je      knjižnica      predvsem reševala prostorsko problematiko, razvijala  D 2007_GZ 167
opremljanja in komunikacijskega povezovanja, saj želi      knjižnica      prav vsem bralcem, tudi tistim najbolj oddaljenim  D 2007_GZ 169
Mariborske knjižnice, 1999, str. 11-14). Danes ima      knjižnica      vzpostavljen sistem vodenja kakovosti in je pridobila  D 2007_GZ 172
kulturo. V skladu z Zakonom o knjižničarstvu      knjižnica      izvaja tudi dejavnost osrednje območne knjižnice  D 2007_GZ 177
osrednje območne knjižnice. Poleg tega Mariborska      knjižnica      izdaja publikacije (n.pr. strokovno revijo Otrok  D 2007_GZ 178
str. 24). Slika 2: Območje, ki ga Mariborska      knjižnica      pokriva kot osrednja območna knjižnica za Spodnjo  D 2007_GZ 179
Mariborska knjižnica pokriva kot osrednja območna      knjižnica      za Spodnjo Štajersko (Turjak, 2005, str. 25)  D 2007_GZ 179
barva) pokritosti z enotami, kjer Mariborska      knjižnica      deluje.Na tem območju je 19 enot, v manjših krajih  D 2007_GZ 180
postajališča bibliobusa. Kot osrednja območna      knjižnica      je Mariborska knjižnica zadolžena tudi za koordinacijo  D 2007_GZ 182
Kot osrednja območna knjižnica je Mariborska      knjižnica      zadolžena tudi za koordinacijo domoznanske dejavnosti  D 2007_GZ 182
občin Lenarta in Slovenske Bistrice. Mariborska      knjižnica      je sistem splošnih knjižnic, z razčlenjeno knjižnično  D 2007_GZ 183
spodbujevalke aktivnosti uporabnikov. S tem      knjižnica      izpolnjuje vse funkcije, ki jih opredeljujejo  D 2007_GZ 187
povezanost in racionalnejšo rabo virov Mariborska      knjižnica      matrično organizacijsko strukturo kombinira s  D 2007_GZ 192
spodbuja. S prožnim razporejanjem kadrov zagotavlja      knjižnica      neovirano delovanje knjižnične mreže, maksimalno  D 2007_GZ 208
vse zaposlene. Izobraževalne vsebine določi      knjižnica      z letnim programom izobraževanja, usposabljanja  D 2007_GZ 218
zakaj), in vse to skupaj so kompetence. Zato      knjižnica      spodbuja obiskovanje seminarjev zelo različnih  D 2007_GZ 226
svetovanje bralcem o vseh vrstah gradiva, ki ga      knjižnica      hrani, klasificiranje gradiva ter strokovna obdelava  D 2007_GZ 233
izvajanje rednih letnih razgovorov, ki jih uvaja      knjižnica      v letu 2007, bo pripomoglo k bolj načrtnemu spremljanju  D 2007_GZ 412
nadaljnje izobraževanje je višja plača. Mariborska      knjižnica      skuša že od nekdaj zaposlenim omogočiti čim več  D 2007_GZ 429
pomočjo mrežnega organizacijskega modela, ki ga      knjižnica      uspešno kombinira s stalnim projektnim in timskim  D 2007_GZ 432
vključevanjem zaposlenih v projektne skupine      knjižnica      rešuje različne strokovne probleme, izboljšuje  D 2007_GZ 433
statusov: o Status nacionalne članice ima nacionalna      knjižnica,      ki aktivno sodeluje v sistemu vzajemne katalogizacije  D 2007_MA 55
identifikacijska števila za DDV itd. Če je partner      knjižnica,      vpisana v bazo podatkov COLIB, se lahko osnovni  D 2007_MA 118
pričetkom uporabe segmenta Cobiss 3/Zaloga mora      knjižnica:      o dopolniti podatke o domači knjižnici, o nastaviti  D 2007_MA 212
upoštevajo podatki, ki jih vzdržuje v razredih Domača      knjižnica      in Partner.Podatki o domači knjižnici se izpisujejo  D 2007_MA 231
lahko začeli s testno bazo Cobiss 3. 9.1 Domača      knjižnica      V segmentu Upravljanje aplikacij je ob namestitvi  D 2007_MA 290
Upravljanje aplikacij je ob namestitvi v razredu Domača      knjižnica      objekt že kreiran.Ker se podatki za naslavljanje  D 2007_MA 290
knjižnice izpisujejo na vseh izpisih, ki jih      knjižnica      pošilja partnerjem, je bilo treba vnesti podatke  D 2007_MA 291
tehnologije v knjižnici Slovenske Konjice. Splošna      knjižnica      Slovenske Konjice slavi skoraj pet desetletij  D 2007_MA 322
dobri dve leti. Navdaja me zadovoljstvo, da je      knjižnica      v zadnjih letih dosegla velik napredek in postala  D 2007_MA 324
reč: "brez knjižničarjev in uporabnikov bi bila      knjižnica      mrtev prostor, podobna telesu brez duše". POVZETEK  D 2007_MA 328
označili kot vdor v zasebnost uporabnikov, ki si je      knjižnica      ne bi smela privoščiti. Kljub nasprotovanjem  D 2007_MT 63
privabiti uporabnike v knjižnico, ampak kako lahko      knjižnica      pride do uporabnikov.Odgovor na vprašanje pa  D 2007_MT 83
2005). Tako kot za splet 2.0, tudi pri izrazu      knjižnica      2.0 še prihaja do določenih nedorečenosti in  D 2007_MT 166
skupnosti poudarja tudi Kroski (2006), ki piše, da je      knjižnica      skozi zgodovino predstavljala center skupnosti  D 2007_MT 176
večjo moč in občutek, da lahko nekaj prispevajo,      knjižnica      pa dragoceno zbirko kritik in ocen. Poleg oznak  D 2007_MT 192

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA