Korpus bibliotekarstva

knjižnic* (601-700)


večina ne uporablja RFID. V Sloveniji je osem      knjižnic      z RFID (podatki za leto 2010).Ena izmed njih  D 2011_BK 392
Bistrica; Knjižnica Žalec. Tabela 3: Statistika      knjižnic      v Sloveniji za leto 2009, ki uporabljajo RFID  D 2011_BK 397
črtovanje in velik denarni vložek. Večina današnjih      knjižnic      je že opremljena s sistemom varovanja gradiva  D 2011_BK 528
to čitljivo in s pisalom temne barve. Večina      knjižnic      danes uporablja izdajo potrdil o izposojenem  D 2011_SB 438
pogovor in elektronska pošta štirih splošnih      knjižnic      v Sloveniji, ki nudijo tovrstne storitve, 4.  D 2011_SB 453
uporabnikih s posebnimi potrebami, dostopnost      knjižnic,      zakonodajo, ki obravnava uporabnike s posebnimi  D 2011_SB 618
pa je bil knjižničnim delavcem v vseh vrstah      knjižnic.     Cilj tečaja je bil udeležence seznaniti z nekaterimi  D 2011_SB 667
vsebin, ki bi pokrivale vsa področja, vse tipe      knjižnic,      ob tem pa še raziskovati ter ponujati študij  D 2011_SB 673
zaposlenih glede na vsebine usposabljanja: Vodje      knjižnic      potrebujejo temeljito poznavanje odgovornosti  D 2011_SB 694
diplomske naloge. 4.4.1 Sprememba odnosa Veliko      knjižnic      se vsakodnevno srečuje z velikim številom uporabnikov  D 2011_SB 738
tisti, ki zaradi neke ovire ne morejo uporabljati      knjižnic      in gradiva na isti način kot ostali uporabniki  D 2011_SB 1009
ravnati z njimi; zanimajo jih bolj drugi tipi      knjižnic      (šolske); in pa zato, ker so zelo senzibilni  D 2011_SB 1129
bi jih v knjižnico lahko zahajalo več in zakaj      knjižnic      ne obiskujejo bolj pogosto oz. večkrat.Pri tem  D 2011_SB 1173
zahajajo v knjižnico, vendar pa v njih ni odpora do      knjižnic      kot takih in da bi vanje z veseljem zahajali  D 2011_SB 1211
usposabljanja, ki jih lahko knjižnica (ali pa več      knjižnic      skupaj) organizira skupaj z zvezo slepih oziroma  D 2011_SB 1299
2005 v okviru koordinacije osrednjih območnih      knjižnic      na področju domoznanstva. Prvi sestanek je bil  KN 2006_9_FLM_MM 2
podobice, plakati, rokopisi, promocijsko gradivo      knjižnic      in drugo.Ugotovljena je bila neenotnost pri bibliogra  KN 2006_9_FLM_MM 4
Delovna skupina za domoznanstvo osrednjih območnih      knjižnic      objavlja tretji dokument, ki vam bo v pomoč pri  KN 2007_3_OOK 1
splošne knjižnice kot razvejane mreže krajevnih      knjižnic,      izposojevališč in postajališč premičnih zbirk  KN 2007_3_OOK 9
uporabimo prednosti knjižnične mreže splošnih      knjižnic      in tako z dvosmernim pretokom informacij dopolnjujemo  KN 2007_3_OOK 31
ter nekaterih tujih visokošolskih in splošnih      knjižnic      v obliki posebnega primerjalnega indeksa BIX  KN 2007_6_7_PM_IT 0
storitev kot tudi potrjevanje splošne družbene vloge      knjižnic,      kar je v času globalnih sprememb na področju  KN 2007_6_7_PM_IT 3
standarda za statistiko elektronskih storitev      knjižnic      ISO TR 20983.Knjižnice kakovost svojih storitev  KN 2007_6_7_PM_IT 5
V Sloveniji statistične podatke o delovanju      knjižnic      zbira Center za razvoj knjižnic v Narodni in  KN 2007_6_7_PM_IT 7
podatke o delovanju knjižnic zbira Center za razvoj      knjižnic      v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani  KN 2007_6_7_PM_IT 7
tudi različne metode analize stroškov poslovanja      knjižnic,      ugotavljanje učinka storitev (Impact Assessment  KN 2007_6_7_PM_IT 8
Balanced Scorecard), kjer cilje in strategijo      knjižnic      prevedemo v sistem merljivih kazalnikov, ki pokrivajo  KN 2007_6_7_PM_IT 8
knjižnicami. Tak pristop k ocenjevanju uspešnosti      knjižnic      v svojem načrtu za obdobje 2007-2010 podpira  KN 2007_6_7_PM_IT 11
Benchmarking razkriva prednosti in slabosti v poslovanju      knjižnic      in pomeni dejansko podporo pri odločanju.Kot  KN 2007_6_7_PM_IT 12
EU in nekaterih drugih držav za posamezne tipe      knjižnic.     Glede na okvirje je LIBECON lahko v pomoč snovalcem  KN 2007_6_7_PM_IT 13
ne more pa biti v pomoč vodstvom posameznih      knjižnic.      Projekt BIX Projekt primerjave uspešnosti nemških  KN 2007_6_7_PM_IT 14
Projekt BIX Projekt primerjave uspešnosti nemških      knjižnic      BIX pa je model, ki omogoča vodstvom teh knjižnic  KN 2007_6_7_PM_IT 15
knjižnic BIX pa je model, ki omogoča vodstvom teh      knjižnic      lažje upravljanje in snovanje strateških ter  KN 2007_6_7_PM_IT 15
spodbujanje knjižničarstva in sodelovanje vseh      knjižnic.     Prizadeva si za večji vpliv delovanja knjižnic  KN 2007_6_7_PM_IT 20
knjižnic. Prizadeva si za večji vpliv delovanja      knjižnic      v kulturi in izobraževanju ter za krepitev vloge  KN 2007_6_7_PM_IT 21
da je BIX primarno namenjen primerjavi nemških      knjižnic,      pa so odprti tudi za knjižnice iz tujine.Dosedaj  KN 2007_6_7_PM_IT 23
sodelovalo 168 splošnih (po nemški tipologiji mestnih      knjižnic)      in 76 visokošolskih knjižnic.Pri splošnih knjižnicah  KN 2007_6_7_PM_IT 25
tipologiji mestnih knjižnic) in 76 visokošolskih      knjižnic.     Pri splošnih knjižnicah so v svojih kategorijah  KN 2007_6_7_PM_IT 25
Göttingen. CTK je v svoji kategoriji visokošolskih      knjižnic      dosegel 28 mesto izmed 32 knjižnic. Metodologija  KN 2007_6_7_PM_IT 27
visokošolskih knjižnic dosegel 28 mesto izmed 32      knjižnic.      Metodologija raziskave Metodologija BIX je zasnovana  KN 2007_6_7_PM_IT 27
Vprašanja podrobno obravnavajo vse vidike delovanja      knjižnic      od fondov in nabave knjižničnega gradiva ter  KN 2007_6_7_PM_IT 30
zagotavljanja knjižničnih storitev, opremljenosti      knjižnic      za dostop do elektronskih virov informacij, razvojnih  KN 2007_6_7_PM_IT 30
posameznih kazalnikov, srednje vrednosti vseh      knjižnic      za izbran kazalnik in porazdelitve vseh vrednosti  KN 2007_6_7_PM_IT 34
kazalnikov se pokaže prerez delovanja sodelujočih      knjižnic.     Izbrane knjižnice, ki dlje časa sodelujejo v projektu  KN 2007_6_7_PM_IT 41
visokega proračuna za gradivo ter usmeritev      knjižnic      v ponudbo sodobnih knjižničnih storitev v spletnem  KN 2007_6_7_PM_IT 43
za Univerzo v Ljubljani, za Center za razvoj      knjižnic      v NUK-u ter za Ministrstvo za visoko šolstvo  KN 2007_6_7_PM_IT 50
se je v kategoriji enonivojskih visokošolskih      knjižnic      uvrstil na 28 mesto od 33 sodelujočih knjižnic  KN 2007_6_7_PM_IT 51
knjižnic uvrstil na 28 mesto od 33 sodelujočih      knjižnic.     Dosegli smo indeks 683.   KN 2007_6_7_PM_IT 51
Franca v Gradcu je v kategoriji dvonivojskih      knjižnic      dosegla le odstokek višji indeks.Najboljši indeks  KN 2007_6_7_PM_IT 55
bolj pomembna pa je uporabnost raziskave. Nabor      knjižnic      je zadosti velik ter kakovosten, da lahko govorimo  KN 2007_6_7_PM_IT 93
okvirjih, veliko manj pa upravljalcem posameznih      knjižnic.      Zaključek V CTK-ju smo zadovoljni, da smo s projektom  KN 2007_6_7_PM_IT 95
skupno v kategoriji dvonivojskih univerzitetnih      knjižnic.     Na tak način bi dobili natančen prerez delovanja  KN 2007_6_7_PM_IT 100
tak način bi dobili natančen prerez delovanja      knjižnic      ter realno sliko naših prednosti in pomanjkljivosti  KN 2007_6_7_PM_IT 101
o., ki je do sedaj z RFID opremilo 5 splošnih      knjižnic:      Brežice, Grosuplje, Kranj, Nova Gorica in Novo  KN 2008_11_FB_PG 15
LIBTM , ki odgovarja na izzive razvoja sodobnih      knjižnic.     Sistem omogoča obdelavo knjižnega gradiva, samodejno  KN 2008_11_FB_PG 23
ustvarjanje baze teh podatkov. Je pa res, da večina      knjižnic      na čip shranjuje le minimalne podatke, torej  KN 2008_12_KCA 14
identifikacijo gradiva le sistemom za upravljanje      knjižnic.      3. Prednost je treba dati sistemom, ki podpirajo  KN 2008_12_KCA 23
sodelovanju in podpori pri tehnološkem napredku      knjižnic.      Med naprednejšimi tehnologijami, ki jih ponuja  KN 2008_12_PM 0
nahaja na črtni kodi, ki jih uporablja mnogo      knjižnic.     RFID sistem prenese identifikacijsko številko  KN 2008_12_PM 23
z obiskovalci. " Tradicionalno je bil namen      knjižnic      zagotoviti enakovreden dostop do informacij in  KN 2008_12_PM 47
pomaga tako pri izpolnjevanju tradicionalne vloge      knjižnic,      kot pri novih izzivih in pričakovanjih obiskovalcev  KN 2008_12_PM 49
učinkoviti. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da mnogo      knjižnic      ob prvi uporabi RFID tehnologije najde veliko  KN 2008_12_PM 58
pozitivno vpliva na investicijske načrte mnogih      knjižnic.      " Varovanje.  KN 2008_12_PM 63
razširile še na DVD nosilce. Razumemo potrebe      knjižnic,      izzive pri vašem delu in zavezanost zaposlenih  KN 2008_12_PM 110
zavezanost zaposlenih. Razumemo tudi obiskovalce      knjižnic      in na kakšen način želijo delati z materiali  KN 2008_12_PM 111
3M deluje že več kot stoletje. Vsak dan mnogo      knjižnic      uporablja naše izdelke, pa naj bodo to samolepilni  KN 2008_12_PM 113
knjižnice. Zato vabim tudi kolege iz drugih      knjižnic,      ki so se že srečali s to tehnologijo, da opišejo  KN 2008_12_VD 80
posebnimi potrebami" in je pogost obiskovalec      knjižnic.     V tem prispevku bi vam radi predstavili tehnične  KN 2009_4_5_JD 1
okalizacija / poslovenjenje naprav. Zaključek Naloga      knjižnic      je spodbujanje branja in omogočanje dostopa do  KN 2009_4_5_JD 134
Zato bi bilo smotrno pričeti z opremljanjem      knjižnic      z ustrezno opremo.Po našem mnenju naj bi bil  KN 2009_4_5_JD 135
bralnike vključili v dejavnost njihovih splošnih      knjižnic.      Copenhagen Libraries.   KN 2009_4_5_LFM_MT 135
prilagojen izpisom za OPAC ali statistikam, ki jih od      knjižnic      zahtevajo financerji, jih NUK ni inventariziral  KN 2009_4_5_LFM_MT 179
nekaj visokošolskih zavodov oziroma njihovih      knjižnic      gradi digitalne zbirke, pri čemer uporabljajo  KN 2009_6_7_KM 4
nekaj visokošolskih zavodov oziroma njihovih      knjižnic      gradi digitalne knjižnice s ponudbo digitalnih  KN 2009_6_7_KM 36
znotraj skupnega servisa evropskih nacionalnih      knjižnic      TEL (The European Library), ki bo poskrbela za  KN 2009_6_7_MT_KM 32
anketirancev), ki mu sledi obiskovanje spletnih strani      knjižnic      (79%) in spletišča ZBDS ali področnih bibliotekarskih  KN 2010_11_KI 43
Poleg teh osebnih blogov smo našteli še 4 bloge      knjižnic.      Tabela 3: Pisanje in objavljanje lastnega bloga  KN 2010_11_KI 77
skoraj vsi (94%), 79% obiskuje spletne strani      knjižnic,      presenetljivo pa samo 63% knjižničarjev pregleduje  KN 2010_11_KI 110
slovarji (geslovniki) v spletnem okolju digitalnih      knjižnic      Z razvojem digitalnih knjižnic in posledično  KN 2010_4_PA 0
okolju digitalnih knjižnic Z razvojem digitalnih      knjižnic      in posledično povečanim obsegom digitaliziranega  KN 2010_4_PA 0
spletno okolje v okviru različnih digitalnih      knjižnic      in drugih digitalnih baz podatkov http:// www  KN 2010_4_PA 28
centralni indeks partnerskih organizacij (nacionalnih      knjižnic,      muzejev, arhivov idr.) in s tem omogočata dostop  KN 2011_5_KM 37
za centralni katalog francoskih podržavljenih      knjižnic      iz leta 1791 odražajo vzdušje po francoski meščanski  KN 2011_6_PM 21
gradiva iz podržavljenih zasebnih in cerkvenih      knjižnic,      gradivo je bilo treba popisovati na igralne karte  KN 2011_6_PM 21
iz knjižničnih zbirk. Z razcvetom nacionalnih      knjižnic      in nacionalnih bibliografij se tako prakso opusti  KN 2011_6_PM 73
bi bila, da samo uzakoni sedanji položaj naših      knjižnic,      temveč da usmeri njihov nadaljnji razvoj v skladu  K 1957_1_BB 3
Zagotoviti bi moral boljše pogoje za delo naših      knjižnic.      Potreba po knjižničarskem zakonu se čuti in zelja  K 1957_1_BB 4
postavljene osnovne naloge posameznim vrstam      knjižnic,      zagotovljeni materialni in drugi pogoji za njihovo  K 1957_1_BB 15
poglavje govori o nalogah in delu znanstvenih      knjižnic,      tretje pa o strokovnih in šolskih knjižnicah  K 1957_1_BB 18
knjižnici. Obsežno peto poglavje govori o vodstvu      knjižnic,      ki temelji na principih družbenega upravljanja  K 1957_1_BB 20
ki bi jo sestavljali predstavniki vseh vrst      knjižnic,      društva bibliotekarjev, univerze, akademije znanosti  K 1957_1_BB 23
odgovorni za delovanje in razvoj naših ljudskih      knjižnic.      Pri nas smo torej šele na začetku poti.   K 1957_1_NZ 4
poučnih do leposlovnih se množi v policah naših      knjižnic.     Prav tako se množi štvilo vsestransko izobraženih  K 1957_1_NZ 15
potrebno povedati še nekaj besed o opremi naših      knjižnic.     Se vedno knjižnice naročajo nesodobne, težke omare  K 1957_1_NZ 40
seznanili s prednostmi ureditve naših ljudskih      knjižnic      na svoboden pristop. Zoran Naprudnik   K 1957_1_NZ 52
Obravnaval je predvsem vprašanje organizacije ljudskih      knjižnic      in strokovne pomoči knjižničarjem.Koliko je naša  K 1957_1_PF 2
poudarjali potrebo družbenega upravljanja naših      knjižnic.     Kolikor nam je znano, ima tako upravljanje v Sloveniji  K 1957_1_PF 4
upravljanje v Sloveniji že večina mestnih in okrajnih      knjižnic,      nimamo pa še točnih podatkov o občinskih knjižnicah  K 1957_1_PF 5
vzrok, da imamo v Sloveniji le malo tovrstnih      knjižnic      in še te le v Ljubljani: Pionirska knjižnica  K 1957_1_PF 15
usposobljeni knjižničarji. Večjih sindikalnih      knjižnic      je v Sloveniji le malo, v kolikor pa so, imajo  K 1957_1_PF 18

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA