Korpus bibliotekarstva
večina ne uporablja RFID. V Sloveniji je osem | knjižnic | z RFID (podatki za leto 2010).Ena izmed njih | D 2011_BK 392 |
Bistrica; Knjižnica Žalec. Tabela 3: Statistika | knjižnic | v Sloveniji za leto 2009, ki uporabljajo RFID | D 2011_BK 397 |
črtovanje in velik denarni vložek. Večina današnjih | knjižnic | je že opremljena s sistemom varovanja gradiva | D 2011_BK 528 |
to čitljivo in s pisalom temne barve. Večina | knjižnic | danes uporablja izdajo potrdil o izposojenem | D 2011_SB 438 |
pogovor in elektronska pošta štirih splošnih | knjižnic | v Sloveniji, ki nudijo tovrstne storitve, 4. | D 2011_SB 453 |
uporabnikih s posebnimi potrebami, dostopnost | knjižnic, | zakonodajo, ki obravnava uporabnike s posebnimi | D 2011_SB 618 |
pa je bil knjižničnim delavcem v vseh vrstah | knjižnic. | Cilj tečaja je bil udeležence seznaniti z nekaterimi | D 2011_SB 667 |
vsebin, ki bi pokrivale vsa področja, vse tipe | knjižnic, | ob tem pa še raziskovati ter ponujati študij | D 2011_SB 673 |
zaposlenih glede na vsebine usposabljanja: Vodje | knjižnic | potrebujejo temeljito poznavanje odgovornosti | D 2011_SB 694 |
diplomske naloge. 4.4.1 Sprememba odnosa Veliko | knjižnic | se vsakodnevno srečuje z velikim številom uporabnikov | D 2011_SB 738 |
tisti, ki zaradi neke ovire ne morejo uporabljati | knjižnic | in gradiva na isti način kot ostali uporabniki | D 2011_SB 1009 |
ravnati z njimi; zanimajo jih bolj drugi tipi | knjižnic | (šolske); in pa zato, ker so zelo senzibilni | D 2011_SB 1129 |
bi jih v knjižnico lahko zahajalo več in zakaj | knjižnic | ne obiskujejo bolj pogosto oz. večkrat.Pri tem | D 2011_SB 1173 |
zahajajo v knjižnico, vendar pa v njih ni odpora do | knjižnic | kot takih in da bi vanje z veseljem zahajali | D 2011_SB 1211 |
usposabljanja, ki jih lahko knjižnica (ali pa več | knjižnic | skupaj) organizira skupaj z zvezo slepih oziroma | D 2011_SB 1299 |
2005 v okviru koordinacije osrednjih območnih | knjižnic | na področju domoznanstva. Prvi sestanek je bil | KN 2006_9_FLM_MM 2 |
podobice, plakati, rokopisi, promocijsko gradivo | knjižnic | in drugo.Ugotovljena je bila neenotnost pri bibliogra | KN 2006_9_FLM_MM 4 |
Delovna skupina za domoznanstvo osrednjih območnih | knjižnic | objavlja tretji dokument, ki vam bo v pomoč pri | KN 2007_3_OOK 1 |
splošne knjižnice kot razvejane mreže krajevnih | knjižnic, | izposojevališč in postajališč premičnih zbirk | KN 2007_3_OOK 9 |
uporabimo prednosti knjižnične mreže splošnih | knjižnic | in tako z dvosmernim pretokom informacij dopolnjujemo | KN 2007_3_OOK 31 |
ter nekaterih tujih visokošolskih in splošnih | knjižnic | v obliki posebnega primerjalnega indeksa BIX | KN 2007_6_7_PM_IT 0 |
storitev kot tudi potrjevanje splošne družbene vloge | knjižnic, | kar je v času globalnih sprememb na področju | KN 2007_6_7_PM_IT 3 |
standarda za statistiko elektronskih storitev | knjižnic | ISO TR 20983.Knjižnice kakovost svojih storitev | KN 2007_6_7_PM_IT 5 |
V Sloveniji statistične podatke o delovanju | knjižnic | zbira Center za razvoj knjižnic v Narodni in | KN 2007_6_7_PM_IT 7 |
podatke o delovanju knjižnic zbira Center za razvoj | knjižnic | v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani | KN 2007_6_7_PM_IT 7 |
tudi različne metode analize stroškov poslovanja | knjižnic, | ugotavljanje učinka storitev (Impact Assessment | KN 2007_6_7_PM_IT 8 |
Balanced Scorecard), kjer cilje in strategijo | knjižnic | prevedemo v sistem merljivih kazalnikov, ki pokrivajo | KN 2007_6_7_PM_IT 8 |
knjižnicami. Tak pristop k ocenjevanju uspešnosti | knjižnic | v svojem načrtu za obdobje 2007-2010 podpira | KN 2007_6_7_PM_IT 11 |
Benchmarking razkriva prednosti in slabosti v poslovanju | knjižnic | in pomeni dejansko podporo pri odločanju.Kot | KN 2007_6_7_PM_IT 12 |
EU in nekaterih drugih držav za posamezne tipe | knjižnic. | Glede na okvirje je LIBECON lahko v pomoč snovalcem | KN 2007_6_7_PM_IT 13 |
ne more pa biti v pomoč vodstvom posameznih | knjižnic. | Projekt BIX Projekt primerjave uspešnosti nemških | KN 2007_6_7_PM_IT 14 |
Projekt BIX Projekt primerjave uspešnosti nemških | knjižnic | BIX pa je model, ki omogoča vodstvom teh knjižnic | KN 2007_6_7_PM_IT 15 |
knjižnic BIX pa je model, ki omogoča vodstvom teh | knjižnic | lažje upravljanje in snovanje strateških ter | KN 2007_6_7_PM_IT 15 |
spodbujanje knjižničarstva in sodelovanje vseh | knjižnic. | Prizadeva si za večji vpliv delovanja knjižnic | KN 2007_6_7_PM_IT 20 |
knjižnic. Prizadeva si za večji vpliv delovanja | knjižnic | v kulturi in izobraževanju ter za krepitev vloge | KN 2007_6_7_PM_IT 21 |
da je BIX primarno namenjen primerjavi nemških | knjižnic, | pa so odprti tudi za knjižnice iz tujine.Dosedaj | KN 2007_6_7_PM_IT 23 |
sodelovalo 168 splošnih (po nemški tipologiji mestnih | knjižnic) | in 76 visokošolskih knjižnic.Pri splošnih knjižnicah | KN 2007_6_7_PM_IT 25 |
tipologiji mestnih knjižnic) in 76 visokošolskih | knjižnic. | Pri splošnih knjižnicah so v svojih kategorijah | KN 2007_6_7_PM_IT 25 |
Göttingen. CTK je v svoji kategoriji visokošolskih | knjižnic | dosegel 28 mesto izmed 32 knjižnic. Metodologija | KN 2007_6_7_PM_IT 27 |
visokošolskih knjižnic dosegel 28 mesto izmed 32 | knjižnic. | Metodologija raziskave Metodologija BIX je zasnovana | KN 2007_6_7_PM_IT 27 |
Vprašanja podrobno obravnavajo vse vidike delovanja | knjižnic | od fondov in nabave knjižničnega gradiva ter | KN 2007_6_7_PM_IT 30 |
zagotavljanja knjižničnih storitev, opremljenosti | knjižnic | za dostop do elektronskih virov informacij, razvojnih | KN 2007_6_7_PM_IT 30 |
posameznih kazalnikov, srednje vrednosti vseh | knjižnic | za izbran kazalnik in porazdelitve vseh vrednosti | KN 2007_6_7_PM_IT 34 |
kazalnikov se pokaže prerez delovanja sodelujočih | knjižnic. | Izbrane knjižnice, ki dlje časa sodelujejo v projektu | KN 2007_6_7_PM_IT 41 |
visokega proračuna za gradivo ter usmeritev | knjižnic | v ponudbo sodobnih knjižničnih storitev v spletnem | KN 2007_6_7_PM_IT 43 |
za Univerzo v Ljubljani, za Center za razvoj | knjižnic | v NUK-u ter za Ministrstvo za visoko šolstvo | KN 2007_6_7_PM_IT 50 |
se je v kategoriji enonivojskih visokošolskih | knjižnic | uvrstil na 28 mesto od 33 sodelujočih knjižnic | KN 2007_6_7_PM_IT 51 |
knjižnic uvrstil na 28 mesto od 33 sodelujočih | knjižnic. | Dosegli smo indeks 683. | KN 2007_6_7_PM_IT 51 |
Franca v Gradcu je v kategoriji dvonivojskih | knjižnic | dosegla le odstokek višji indeks.Najboljši indeks | KN 2007_6_7_PM_IT 55 |
bolj pomembna pa je uporabnost raziskave. Nabor | knjižnic | je zadosti velik ter kakovosten, da lahko govorimo | KN 2007_6_7_PM_IT 93 |
okvirjih, veliko manj pa upravljalcem posameznih | knjižnic. | Zaključek V CTK-ju smo zadovoljni, da smo s projektom | KN 2007_6_7_PM_IT 95 |
skupno v kategoriji dvonivojskih univerzitetnih | knjižnic. | Na tak način bi dobili natančen prerez delovanja | KN 2007_6_7_PM_IT 100 |
tak način bi dobili natančen prerez delovanja | knjižnic | ter realno sliko naših prednosti in pomanjkljivosti | KN 2007_6_7_PM_IT 101 |
o., ki je do sedaj z RFID opremilo 5 splošnih | knjižnic: | Brežice, Grosuplje, Kranj, Nova Gorica in Novo | KN 2008_11_FB_PG 15 |
LIBTM , ki odgovarja na izzive razvoja sodobnih | knjižnic. | Sistem omogoča obdelavo knjižnega gradiva, samodejno | KN 2008_11_FB_PG 23 |
ustvarjanje baze teh podatkov. Je pa res, da večina | knjižnic | na čip shranjuje le minimalne podatke, torej | KN 2008_12_KCA 14 |
identifikacijo gradiva le sistemom za upravljanje | knjižnic. | 3. Prednost je treba dati sistemom, ki podpirajo | KN 2008_12_KCA 23 |
sodelovanju in podpori pri tehnološkem napredku | knjižnic. | Med naprednejšimi tehnologijami, ki jih ponuja | KN 2008_12_PM 0 |
nahaja na črtni kodi, ki jih uporablja mnogo | knjižnic. | RFID sistem prenese identifikacijsko številko | KN 2008_12_PM 23 |
z obiskovalci. " Tradicionalno je bil namen | knjižnic | zagotoviti enakovreden dostop do informacij in | KN 2008_12_PM 47 |
pomaga tako pri izpolnjevanju tradicionalne vloge | knjižnic, | kot pri novih izzivih in pričakovanjih obiskovalcev | KN 2008_12_PM 49 |
učinkoviti. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da mnogo | knjižnic | ob prvi uporabi RFID tehnologije najde veliko | KN 2008_12_PM 58 |
pozitivno vpliva na investicijske načrte mnogih | knjižnic. | " Varovanje. | KN 2008_12_PM 63 |
razširile še na DVD nosilce. Razumemo potrebe | knjižnic, | izzive pri vašem delu in zavezanost zaposlenih | KN 2008_12_PM 110 |
zavezanost zaposlenih. Razumemo tudi obiskovalce | knjižnic | in na kakšen način želijo delati z materiali | KN 2008_12_PM 111 |
3M deluje že več kot stoletje. Vsak dan mnogo | knjižnic | uporablja naše izdelke, pa naj bodo to samolepilni | KN 2008_12_PM 113 |
knjižnice. Zato vabim tudi kolege iz drugih | knjižnic, | ki so se že srečali s to tehnologijo, da opišejo | KN 2008_12_VD 80 |
posebnimi potrebami" in je pogost obiskovalec | knjižnic. | V tem prispevku bi vam radi predstavili tehnične | KN 2009_4_5_JD 1 |
okalizacija / poslovenjenje naprav. Zaključek Naloga | knjižnic | je spodbujanje branja in omogočanje dostopa do | KN 2009_4_5_JD 134 |
Zato bi bilo smotrno pričeti z opremljanjem | knjižnic | z ustrezno opremo.Po našem mnenju naj bi bil | KN 2009_4_5_JD 135 |
bralnike vključili v dejavnost njihovih splošnih | knjižnic. | Copenhagen Libraries. | KN 2009_4_5_LFM_MT 135 |
prilagojen izpisom za OPAC ali statistikam, ki jih od | knjižnic | zahtevajo financerji, jih NUK ni inventariziral | KN 2009_4_5_LFM_MT 179 |
nekaj visokošolskih zavodov oziroma njihovih | knjižnic | gradi digitalne zbirke, pri čemer uporabljajo | KN 2009_6_7_KM 4 |
nekaj visokošolskih zavodov oziroma njihovih | knjižnic | gradi digitalne knjižnice s ponudbo digitalnih | KN 2009_6_7_KM 36 |
znotraj skupnega servisa evropskih nacionalnih | knjižnic | TEL (The European Library), ki bo poskrbela za | KN 2009_6_7_MT_KM 32 |
anketirancev), ki mu sledi obiskovanje spletnih strani | knjižnic | (79%) in spletišča ZBDS ali področnih bibliotekarskih | KN 2010_11_KI 43 |
Poleg teh osebnih blogov smo našteli še 4 bloge | knjižnic. | Tabela 3: Pisanje in objavljanje lastnega bloga | KN 2010_11_KI 77 |
skoraj vsi (94%), 79% obiskuje spletne strani | knjižnic, | presenetljivo pa samo 63% knjižničarjev pregleduje | KN 2010_11_KI 110 |
slovarji (geslovniki) v spletnem okolju digitalnih | knjižnic | Z razvojem digitalnih knjižnic in posledično | KN 2010_4_PA 0 |
okolju digitalnih knjižnic Z razvojem digitalnih | knjižnic | in posledično povečanim obsegom digitaliziranega | KN 2010_4_PA 0 |
spletno okolje v okviru različnih digitalnih | knjižnic | in drugih digitalnih baz podatkov http:// www | KN 2010_4_PA 28 |
centralni indeks partnerskih organizacij (nacionalnih | knjižnic, | muzejev, arhivov idr.) in s tem omogočata dostop | KN 2011_5_KM 37 |
za centralni katalog francoskih podržavljenih | knjižnic | iz leta 1791 odražajo vzdušje po francoski meščanski | KN 2011_6_PM 21 |
gradiva iz podržavljenih zasebnih in cerkvenih | knjižnic, | gradivo je bilo treba popisovati na igralne karte | KN 2011_6_PM 21 |
iz knjižničnih zbirk. Z razcvetom nacionalnih | knjižnic | in nacionalnih bibliografij se tako prakso opusti | KN 2011_6_PM 73 |
bi bila, da samo uzakoni sedanji položaj naših | knjižnic, | temveč da usmeri njihov nadaljnji razvoj v skladu | K 1957_1_BB 3 |
Zagotoviti bi moral boljše pogoje za delo naših | knjižnic. | Potreba po knjižničarskem zakonu se čuti in zelja | K 1957_1_BB 4 |
postavljene osnovne naloge posameznim vrstam | knjižnic, | zagotovljeni materialni in drugi pogoji za njihovo | K 1957_1_BB 15 |
poglavje govori o nalogah in delu znanstvenih | knjižnic, | tretje pa o strokovnih in šolskih knjižnicah | K 1957_1_BB 18 |
knjižnici. Obsežno peto poglavje govori o vodstvu | knjižnic, | ki temelji na principih družbenega upravljanja | K 1957_1_BB 20 |
ki bi jo sestavljali predstavniki vseh vrst | knjižnic, | društva bibliotekarjev, univerze, akademije znanosti | K 1957_1_BB 23 |
odgovorni za delovanje in razvoj naših ljudskih | knjižnic. | Pri nas smo torej šele na začetku poti. | K 1957_1_NZ 4 |
poučnih do leposlovnih se množi v policah naših | knjižnic. | Prav tako se množi štvilo vsestransko izobraženih | K 1957_1_NZ 15 |
potrebno povedati še nekaj besed o opremi naših | knjižnic. | Se vedno knjižnice naročajo nesodobne, težke omare | K 1957_1_NZ 40 |
seznanili s prednostmi ureditve naših ljudskih | knjižnic | na svoboden pristop. Zoran Naprudnik | K 1957_1_NZ 52 |
Obravnaval je predvsem vprašanje organizacije ljudskih | knjižnic | in strokovne pomoči knjižničarjem.Koliko je naša | K 1957_1_PF 2 |
poudarjali potrebo družbenega upravljanja naših | knjižnic. | Kolikor nam je znano, ima tako upravljanje v Sloveniji | K 1957_1_PF 4 |
upravljanje v Sloveniji že večina mestnih in okrajnih | knjižnic, | nimamo pa še točnih podatkov o občinskih knjižnicah | K 1957_1_PF 5 |
vzrok, da imamo v Sloveniji le malo tovrstnih | knjižnic | in še te le v Ljubljani: Pionirska knjižnica | K 1957_1_PF 15 |
usposobljeni knjižničarji. Večjih sindikalnih | knjižnic | je v Sloveniji le malo, v kolikor pa so, imajo | K 1957_1_PF 18 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica oznaka vira št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL | Iskalnik: NEVA |