knjižnic* (301-400)

študentov, bodo sprejele tako politiko in od	knjižnic	bodo pričakovale, da se prilagodijo potrebam	D 2006_FM 531
informacijske tehnologije, neposredno vpliva na delo	knjižnic,	in sicer na področju hranjenja in dostopanja	D 2006_FM 532
INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE UPORABNIKOV VISOKOŠOLSKIH	KNJIŽNIC	5.5.1 Definicija informacijske pismenosti Od	D 2006_FM 577
število institucij visokega šolstva, specialnih	knjižnic,	korporacij in drugih izobraževalnih in strokovnih	D 2006_FM 590
imajo študentje težave pri uporabi visokošolskih	knjižnic.	Večina uporabnikov uporablja informacijsko službo	D 2006_FM 637
knjižničnih spretnosti; - nekateri niso uporabniki	knjižnic,	ker niso imeli potrebe po uporabi knjižnic za	D 2006_FM 673
uporabniki knjižnic, ker niso imeli potrebe po uporabi	knjižnic	za dosedanje akademsko delo; - velikokrat neradi	D 2006_FM 673
nanaša na vzpodbude pedagoškega osebja za uporabo	knjižnic.	Študentje se namreč močno opirajo na pedagoško	D 2006_FM 683
vplivajo na študente, njihovo uporabo ali neuporabo	knjižnic.	Če sami nis	D 2006_FM 685
neuporabo knjižnic. Če sami niso uporabniki	knjižnic,	potem ne bodo poudarjali potrebe po uporabi knjižnice	D 2006_FM 686
kažejo, da imajo vsi uporabniki visokošolskih	knjižnic,	tako dodiplomski kot podiplomski študentje ter	D 2006_FM 711
študentje ter profesorji, težave pri uporabi	knjižnic.	Te težave nastajajo tako zaradi nerazumevanja	D 2006_FM 711
knjižnično informacijskih spretnostih pa se ob uporabi	knjižnic	pojavljajo frustracije.Težave se pojavljajo ob	D 2006_FM 713
obvladovanje teh spretnosti med uporabniki visokošolskih	knjižnic	predvsem v pomanjkanju ustreznih izkušenj in	D 2006_FM 715
profesorji, ki ne vzpodbujajo študentov k uporabi	knjižnic	in dajejo občutek, da so nepomembne za uspešno	D 2006_FM 716
so posebna skupina uporabnikov visokošolskih	knjižnic	s specifičnimi značilnostmi, ki vplivajo na to	D 2006_FM 719
POSEBNOSTI ODRASLIH UPORABNIKOV VISOKOŠOLSKIH	KNJIŽNIC	Značilnosti odraslih, na katere moramo biti v	D 2006_FM 1025
knjižnicah. Ti študentje navadno niso uporabniki	knjižnic	in imajo slabo razvite spretnosti iskanja.Žal	D 2006_FM 1037
diplomski nalogi o pedagoški funkciji visokošolskih	knjižnic	in poda predlog programa informacijske pismenosti	D 2006_FM 1097
predpostavila, da so odrasli vsi uporabniki visokošolskih	knjižnic	in ni vzpostavila razlike med učenjem "mladih	D 2006_FM 1100
najpogosteje omenja v okviru povezovanja splošnih	knjižnic	z univerzo za tretje življenjsko obdobje.V okviru	D 2006_FM 1102
na daljavo preko interneta. Na vlogo splošnih	knjižnic	pri izobraževanju odraslih v povezavi s konceptom	D 2006_FM 1108
motivacijo za učenje (ibid.). O vlogi specialnih	knjižnic	pri spodbujanju vseživljenjskega učenja govorita	D 2006_FM 1121
izobraževanju; podatki o odprtosti visokošolskih	knjižnic	v poznih popoldanskih in večernih urah ter ob	D 2006_FM 1130
uporabnikov v visokošolskih knjižnicah Center za razvoj	knjižnic,	ki deluje v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice	D 2006_FM 1130
podatkih iz leta 2004 izmed 56-ih visokošolskih	knjižnic	kar 28 ne usposablja uporabnikov (glej tabelo	D 2006_FM 1131
usposablja do 40 ur letno, preostalih 25 odstotkov	knjižnic	pa usposablja uporabnike nad 40 ur letno (glej	D 2006_FM 1132
da izvaja to usposabljanje še manjše število	knjižnic	in v skupaj manjšem obsegu (glej tabelo 3).Izmed	D 2006_FM 1138
skupaj manjšem obsegu (glej tabelo 3). Izmed 56-ih	knjižnic	izvaja tovrstno usposabljanje le 22 knjižnic	D 2006_FM 1139
knjižnic izvaja tovrstno usposabljanje le 22	knjižnic,	kar je manj kot 40 odstotkov vseh visokošolskih	D 2006_FM 1139
kar je manj kot 40 odstotkov vseh visokošolskih	knjižnic.	Večina knjižnic porabi za tovrstno usposabljanje	D 2006_FM 1139
odstotkov vseh visokošolskih knjižnic. Večina	knjižnic	porabi za tovrstno usposabljanje od 5 do 10 ur	D 2006_FM 1140
10 ur letno (31 odstotkov), kar 82 odstotkov	knjižnic	pa usposablja uporabnike do 40 ur letno.Ostalih	D 2006_FM 1140
uporabnike do 40 ur letno. Ostalih 18 odstotkov	knjižnic,	ki usposabljajo uporabnike več kot 80 ur letno	D 2006_FM 1141
uporabnike le polovica vseh slovenskih visokošolskih	knjižnic,	za uporabo elektronskih virov pa manj kot 40	D 2006_FM 1143
uporabo elektronskih virov pa manj kot 40 odstotkov	knjižnic,	ne moremo pričakovati, da bodo naši študentje	D 2006_FM 1143
pa je še slabše. 7.3.2 Odprtost visokošolskih	knjižnic	pozno popoldan, zvečer in ob vikendih Na podlagi	D 2006_FM 1167
vikendih Na podlagi urnika poslovanja visokošolskih	knjižnic	lahko sklepamo, koliko se knjižnice prilagajajo	D 2006_FM 1167
odrasli od njih. Po pregledu 73-ih visokošolskih	knjižnic	na spletu sem našla podatek o času poslovanja	D 2006_FM 1168
spletu sem našla podatek o času poslovanja za 64	knjižnic.	Glede na to, da večina odraslih študira izredno	D 2006_FM 1168
zaradi službenih obveznosti) sem preverila, koliko	knjižnic	ima delovni čas prilagojen odraslim. Graf 5:	D 2006_FM 1169
Tedensko število ur odprtosti visokošolskih	knjižnic	po 16. uri in ob vikendih 0,00 2,00 4,00 6,00	D 2006_FM 1170
Ambrožič, 2005a in Ambrožič, 2005b Tedensko odprtost	knjižnic	prilagojeno odraslim sem ugotavljala tako, da	D 2006_FM 1170
ugotavljala tako, da sem upoštevala vse ure odprtosti	knjižnic	po štirih popoldan ter ob vikendih, v enem tednu	D 2006_FM 1170
ob vikendih, v enem tednu. Več kot polovica	knjižnic	(33) je odprtih za odrasle le eno ali dve uri	D 2006_FM 1171
teden ali pa sploh niso (glej graf 5). Od 64	knjižnic	jih kar 25 odstotkov ne posluje po 16. uri ali	D 2006_FM 1172
odstotkov ne posluje po 16. uri ali ob vikendih, 10	knjižnic	(16 odstotkov) je za odrasle odprtih le eno uro	D 2006_FM 1172
odprtih le eno uro na teden, in sicer do 17. ure, 7	knjižnic	(11 odstotkov) je do te ure odprtih 2 krat na	D 2006_FM 1172
štirih ali petih popoldan. Sedaj omenjenih 26	knjižnic	(41 odstotkov) ima sicer podaljšan delavni čas	D 2006_FM 1177
le malo možnosti, da bi imeli odrasli od teh	knjižnic	večje koristi, povezane s pridobivanjem informacijskih	D 2006_FM 1177
knjižnice z naslednjimi urniki poslovanja: 5	knjižnic	(8 odstotkov) je odprtih za odrasle 6 ur na teden	D 2006_FM 1179
odrasle na teden. Le dobra tretjina visokošolskih	knjižnic	ima torej čas odprtosti prilagojen oz. dobro	D 2006_FM 1181
študentom. To pa pomeni, da se skoraj dve tretjini	knjižnic	ne zaveda potreb odraslih študentov, ali pa jih	D 2006_FM 1182
Iz odraslim neprilagojenega urnika poslovanja	knjižnic	lahko sklepamo tudi, da so odrasli prikrajšani	D 2006_FM 1184
2003 ). Izobraževalna funkcija visokošolskih	knjižnic	postaja vse pomembnejša, obenem pa usposobljenost	D 2006_FM 1200
OPISMENJEVANJE ODRASLIH UPORABNIKOV VISOKOŠOLSKIH	KNJIŽNIC	Večina knjižnic deli izobraževanje uporabnikov	D 2006_FM 1343
ODRASLIH UPORABNIKOV VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Večina	knjižnic	deli izobraževanje uporabnikov na dve glavni	D 2006_FM 1343
model na zahtevo (je prevladujoč model v večini	knjižnic	danes.Člani fakultete se dogovorijo s knjižničarji	D 2006_FM 1351
veliko pripomogli k ozaveščanju visokošolskih	knjižnic	in ustanov o potrebi po teh spretnosti in pridobili	D 2006_FM 1539
spremembah in dogajanju na področju visokošolskih	knjižnic	pri nas, če želi ostati v toku s časom.Boriti	D 2006_FM 1573
pokazale, da imajo študentje težave pri uporabi	knjižnic	in njenih virov, tako ob vstopu na visokošolski	D 2006_FM 1975
ugotovila, da kar polovica vseh visokošolskih	knjižnic	ne usposablja svojih uporabnikov.Še slabše pa	D 2006_FM 2032
počne manj kot 40 odstotkov vseh visokošolskih	knjižnic	pri nas.Poleg tega je tudi med tistimi knjižnicami	D 2006_FM 2033
odraslih. Kar 25 odstotkov vseh visokošolskih	knjižnic,	ki sem jih preverila, ne posluje po štiri uri	D 2006_FM 2040
popoldan ali ob vikendih. Skoraj 33 odstotkov	knjižnic	pa je za odrasle odprtih od ene do peti ur na	D 2006_FM 2041
obisk knjižnice je zelo malo. Le dobra tretjina	knjižnic	ima svoj čas odprtosti prilagojen ali dobro prilagojen	D 2006_FM 2043
pedagoška izobrazba. Iz podatkov o odprtosti	knjižnic	v poznem popoldanskem času in ob vikendih ter	D 2006_FM 2048
ki kažejo na to, da kar polovica visokošolskih	knjižnic	izobraževanja uporabnikov sploh ne izvaja.Informacijs	D 2006_FM 2072
uporabnikov. Tudi urniki odprtosti naših visokošolskih	knjižnic	marsikje še niso prilagojeni potrebam odraslih	D 2006_FM 2074
ki postaja vse pomembnejša. Od visokošolskih	knjižnic	se vse bolj pričakuje, da bodo usposabljale svoje	D 2006_FM 2078
8. februarja 1949 z združitvijo dveh manjših	knjižnic	Kolodvorske in Koroške četrti.Hkrati z njo je	D 2007_GZ 160
je v naslednjih letih razvila v eno najboljših	knjižnic	takratnega časa v Sloveniji. Žlahtno tradicijo	D 2007_GZ 161
nastale iz nekdanjih ljubiteljskih društvenih	knjižnic:	Tezno, Pobrežje, Šentilj, Pekre, Ruše, Studenci	D 2007_GZ 164
Bistrice. Mariborska knjižnica je sistem splošnih	knjižnic,	z razčlenjeno knjižnično mrežo in razvejano komunikacijsko	D 2007_GZ 183
v Sloveniji, temelji na principu enotne mreže	knjižnic	s centralno upravo, nabavo in obdelavo knjižničnega	D 2007_GZ 184
distribuira v knjižnice, bralci se včlanijo v eni od	knjižnic,	nato z isto člansko izkaznico uporabljajo storitve	D 2007_GZ 184
predstavlja organizacijski model povezovanja	knjižnic	v knjižnični informacijski sistem. COBISS2 in	D 2007_MA 15
ki jo vzdržuje IZUM, podpira različne funkcije	knjižnic	in knjižničnih informacijskih servisov z možnostjo	D 2007_MA 17
generacijo nove programske opreme, ki prodira v večino	knjižnic	po Sloveniji in postaja osnova za njihovo nemoteno	D 2007_MA 19
Leta 1987 je Skupnost jugoslovanskih nacionalnih	knjižnic	sprejela sistem vzajemne katalogizacije kot skupno	D 2007_MA 29
Jugoslavija razpadla, je v sistemu sodelovalo 55	knjižnic	iz vseh njenih nekdanjih republik. Leta 1991	D 2007_MA 30
predstavlja organizacijski model povezovanja	knjižnic	v knjižnični informacijski sistem z vzajemno	D 2007_MA 33
COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih	knjižnic,	bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno	D 2007_MA 33
o računalniška in komunikacijska povezanost	knjižnic.	COBISS2 in COBISS3 sta dve generaciji programske	D 2007_MA 34
razvija in vzdržuje IZUM, podpira različne funkcije	knjižnic	in knjižničnih informacijskih servisov z možnostjo	D 2007_MA 36
pri avtomatizaciji svojega poslovanja preko 400	knjižnic.	COBISS.	D 2007_MA 47
aktivnosti v zvezi z računalniškim povezovanjem	knjižnic;	o zagotavljanje in vzdrževanje skupnih računalniških	D 2007_MA 53
ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev	knjižnic	za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji (v sodelovanju	D 2007_MA 53
jih sestavljajo predstavniki različnih skupin	knjižnic	(nacionalna, splošne, visokošolske, specialne	D 2007_MA 57
programsko opremo COBISS, za potrebe slovenskih	knjižnic	in končnih uporabnikov pa opravlja tudi naloge	D 2007_MA 58
izposoje, kar omogoča uporabo sistema v vseh vrstah	knjižnic.	Knjižničarji lahko sami spreminjajo večino parametrov	D 2007_MA 66
izdelavo različnih izpisov iz lokalnih baz podatkov	knjižnic,	v nekaterih primerih pa tudi iz vzajemne baze	D 2007_MA 70
njih pa so prilagojeni tudi potrebam posameznih	knjižnic.	Izpisi, kot npr. kataložni listki in bibliografije	D 2007_MA 71
izraza in izmenjav. Če v moderni dobi ne bi bilo	knjižnic,	bi bil marsikdo prikrajšan za pomoč pri delu	D 2007_MA 275
Informacijska tehnologija ne bo mogla nikdar nadomestiti	knjižnic,	saj njihov družbeni pomen ni v tehnološkem obvladovanju	D 2007_MA 277
tehnologijo, ki postaja osnova za nemoteno poslovanje	knjižnic.	Izziv za mojo raziskavo, je bil predvsem, da	D 2007_MA 313
se je tehnologija dobro uvedla skoraj v večino	knjižnic	po Sloveniji in so jo knjižničarji dobro sprejeli	D 2007_MA 315
katalogov izborile svoje mesto na spletu. Nekaj	knjižnic	je že na dobri poti, velika večina pa se mora	D 2007_MT 11
Amazon namreč vplival na pričakovanja uporabnikov	knjižnic	in vzpodbudil vprašanja o tem, zakaj ni knjižnični	D 2007_MT 55
spleta so vplivali na pričakovanja uporabnikov	knjižnic	pri njihovi interakciji z online katalogi.Zdi	D 2007_MT 80

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani