knjižnic* (501-600)

tudi v prostem času. Ključna vloga splošnih	knjižnic	se kaže tudi v usposobljenosti kadra, poznavanju	D 2009_KD 151
pregledno in privlačno. Pomen ponudbe splošnih	knjižnic	se kaže v upoštevanju širokih in različnih bralnih	D 2009_KD 215
Zato je ponudba na knjižnih policah splošnih	knjižnic	široka, saj upošteva različne in zelo široke	D 2009_KD 217
ponudbo današnjih sodobnih splošnoizobraževalnih	knjižnic.	Vendar se moramo zavedati, da knjižnice niso	D 2009_KD 565
in skrbnika vzajemne baze podatkov slovenskih	knjižnic	dodeljena Inštitutu informacijskih znanosti Univerze	D 2009_MB 45
sprejelo sklep o enotnem opremljanju splošnih	knjižnic	in njihovo vključitev v COBISS.Knjižnica Ivana	D 2009_MB 55
imajo vodstvo, ki podpira delovanje in novosti	knjižnic,	pa lahko veliko pripomorejo k temu, da bodo otroci	D 2009_PM 30
Sodobne šolske knjižnice se od nekdanjih razrednih	knjižnic	z ureditvijo knjižničnega gradiva po učnih predmetih	D 2009_PM 77
srednji šoli pa po strokah. Dejavnost šolskih	knjižnic	mora biti celovito organizirana: od podružnične	D 2009_PM 78
njunega delovnega povezovanja v mreže šolskih	knjižnic	(Osnove knjižničarstva 1987). 3.2 Branje	D 2009_PM 78
glavni vzrok odpisovanja gradiva. Le nekateri tipi	knjižnic,	kot je npr. nacionalna knjižnica, imajo nologo	D 2009_PM 392
pojavlja potreba po medsebojnem sodelovanju šolskih	knjižnic	med seboj kot tudi s splošnimi knjižnicami.Naša	D 2009_PM 409
Ministrstva za šolstvo in šport ter Zveze splošnih	knjižnic	ob letu kulture.S tem so organizatorji želeli	D 2009_PM 552
sestavljajo predstavniki iz splošnih in šolskih	knjižnic,	častni člani pa so predsednik Zveze bibliotekarskih	D 2009_PM 565
literaturo, brskati po internetu, po spletnih straneh	knjižnic,	slediti novostim.Predlagala bi uvedbo medknjižnične	D 2009_PM 589
usposobljenost za evalvacijo specialnih in visokošolskih	knjižnic	Ljubljana, 2009 Mentor: izr. prof. dr. Primož	D 2009_PS 0
CAF, ker upoštevata nepridobitno usmerjenost	knjižnic.	Za potrebe diplomske naloge je bila izvedena anketa	D 2009_PS 7
Zanimanje za ugotavljanje uspešnosti delovanja	knjižnic	se je povečalo tudi zaradi uvajanja koncepta	D 2009_PS 37
dela. 2.2.1 Ugotavljanje uspešnosti delovanja	knjižnic	Ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnic poteka	D 2009_PS 119
delovanja knjižnic Ugotavljanje uspešnosti delovanja	knjižnic	poteka v več korakih.Najprej opredelimo cilje	D 2009_PS 119
2.2.2 Vrste kazalcev uspešnosti delovanja	knjižnic	Knjižnične storitve vrednotimo s pomočjo kvantitativnih	D 2009_PS 140
11620:1998 predstavlja skupno osnovo za vse vrste	knjižnic	v različnih državah.Standard upošteva, da knjižnice	D 2009_PS 203
Zanimanje za ugotavljanje uspešnosti delovanja	knjižnic	je poraslo predvsem zaradi uvajanja koncepta	D 2009_PS 208
ljučevanju zaposlenih. Model je uporaben tudi z vidika	knjižnic	in je bil v zadnjih letih že uveden v nekaj evropskih	D 2009_PS 233
bil v zadnjih letih že uveden v nekaj evropskih	knjižnic.	Evropski model poslovne odličnosti je namenjen	D 2009_PS 233
2007) 2.4 KAKOVOST VISOKOŠOLSKIH IN SPECIALNIH	KNJIŽNIC	2.4.1 Kakovost visokošolskih knjižnic Sistem	D 2009_PS 257
SPECIALNIH KNJIŽNIC 2.4.1 Kakovost visokošolskih	knjižnic	Sistem kakovosti je v slovenskem visokošolskem	D 2009_PS 258
zapisano tudi v "Mariborski deklaraciji" o vlogi	knjižnic	pri evalvaciji in akreditaciji univerz.Knjižnični	D 2009_PS 260
učiteljev. Glede na to, da večina visokošolskih	knjižnic	deluje znotraj visokošolskih zavodov, morajo	D 2009_PS 262
definira naslednja poslanstva in cilje visokošolskih	knjižnic:	- podpora študiju, poučevanju in raziskovanju	D 2009_PS 264
COBISS 2006 je bilo ocenjeno, da je prispevek	knjižnic	h kakovosti visokega šolstva v vseh državah Jugovzhodne	D 2009_PS 295
visokošolske institucije pa se celo ustanavljajo brez	knjižnic.	Nadaljevanje takšne prakse bi pomenilo nižanje	D 2009_PS 295
pa se nanašajo predvsem na prostore in opremo	knjižnic.	Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje	D 2009_PS 300
Ambrožič, 2008) 2.4.2 Kakovost specialnih	knjižnic	V dokumentu, ki govori o merilih in standardih	D 2009_PS 308
spremembe. Identifikacija ekonomske vrednosti	knjižnic	bistveno vpliva na financiranje, podporo in obstoj	D 2009_PS 316
standardi za organizacijo in delovanje specialnih	knjižnic	(2000).Gre za osnutek, ki je danes že zastarel	D 2009_PS 320
pri ocenjevanju ekonomske vrednosti specialnih	knjižnic.	Anketa za to študijo uporablja kombinacijo kontingenčn	D 2009_PS 331
V Sloveniji statistične podatke o delovanju	knjižnic	zbira Center za razvoj knjižnic v Narodni in	D 2009_PS 370
podatke o delovanju knjižnic zbira Center za razvoj	knjižnic	v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani	D 2009_PS 370
drugimi. Projekt primerjave uspešnosti nemških	knjižnic	BIX je model, ki omogoča vodstvom lažje načrtovanje	D 2009_PS 373
leto. Vprašanja obravnavajo vse vidike delovanja	knjižnic.	Nato se izračuna 15 kazalnikov, ki tvorijo štiri	D 2009_PS 378
knjižničarji iz 38 specialnih in 30 visokošolskih	knjižnic.	Prispevke ali posterje pa so predstavljali knjižničarj	D 2009_PS 386
univerzitetne knjižnice (UKM) in 4 specialnih	knjižnic.	3 AKTUALNOST MERJENJA KVALITETE IN ODLIČNOSTI	D 2009_PS 387
in raziskovalcem s tega področja. Ti dve vrsti	knjižnic	sta pri ponudbi gradiva in storitev tudi ožje	D 2009_PS 401
univerze. Mogoče je prav ožja usmerjenost teh	knjižnic	povod za premajhno uporabo modelov za vrednotenje	D 2009_PS 403
posvetovanja prirejajo sekcije posameznih vrst	knjižnic	ter Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.	D 2009_PS 419
bilo prisotnih 38 specialnih in 30 visokošolskih	knjižnic	iz Slovenije. (ZBDS, 2008) Vseh specialnih knjižnic	D 2009_PS 424
knjižnic iz Slovenije. (ZBDS, 2008) Vseh specialnih	knjižnic	po podatkih Zveze bibliotekarskih društev iz	D 2009_PS 424
veliko izmed teh pa je zelo majhnih ali neaktivnih	knjižnic,	tako, da lahko iz podatka sklepamo, da se je	D 2009_PS 424
večina najpomembnejših specialnih in visokošolskih	knjižnic.	3.2 POMEN ZBDS IN SEKCIJ ZA SPECIALNE IN VISOKOŠO	D 2009_PS 424
novih trendov, ki usmerjajo razvoj specialnih	knjižnic	in jih upoštevajo kot pomembni dejavnik pri uporabi	D 2009_PS 428
" ohranitev in razvoj vseh tipov specialnih	knjižnic,	" sodelovanje pri vzgoji mladih perspektivnih	D 2009_PS 428
in organiziranosti razlikujejo od drugih vrst	knjižnic.	Čeprav so večinoma namenjene ožjemu krogu uporabnikov	D 2009_PS 429
posvetovanja s stalnim naslovom: - Vloga specialnih	knjižnic	pri pospeševanju družbenega in gospodarskega	D 2009_PS 434
ki so imela velik vpliv na razvoj specialnih	knjižnic	v Sloveniji. - Drugo posvetovanje leta 1987 je	D 2009_PS 434
predstavitvam dejavnosti posameznih specialnih	knjižnic,	- tretje posvetovanje leta 1990 pa vključevanju	D 2009_PS 435
knjižnice. Področje dela je namreč pri obeh zvrsteh	knjižnic	sorodno, temelji na informacijski podpori strokovnemu	D 2009_PS 438
na univerzah, " krepitev ugleda visokošolskih	knjižnic	na univerzah in v širši javnosti.(ZBDS, 2009	D 2009_PS 439
knjižničarjev je imelo naslov Pomen in delo visokošolskih	knjižnic,	prirejeno pa je bilo leta 1999, - 2. strokovno	D 2009_PS 441
knjižničark in knjižničarjev: Razvoj visokošolskih	knjižnic	za univerzo 21. stoletja leta 2002, - Strokovna	D 2009_PS 441
položaj in perspektive visokošolskih in specialnih	knjižnic	leta 2005. (ZBDS, 2009) Naslednja posvetovanja	D 2009_PS 441
posvetovanje je omenjeno že pri posvetovanjih specialnih	knjižnic.	Nato so sledila: - 3. strokovno posvetovanje visokošol	D 2009_PS 442
sledila: - 3. strokovno posvetovanje visokošolskih	knjižnic	in 10. jubilejno posvetovanje specialnih knjižnic	D 2009_PS 443
knjižnic in 10. jubilejno posvetovanje specialnih	knjižnic:	"Vloga specialnih in visokošolskih knjižnic v	D 2009_PS 443
knjižnic: "Vloga specialnih in visokošolskih	knjižnic	v procesu evropske integracije, prirejeno je	D 2009_PS 443
in prakso - vloga visokošolskih in specialnih	knjižnic,	2. skupno posvetovanje specialnih in visokošolskih	D 2009_PS 443
skupno posvetovanje specialnih in visokošolskih	knjižnic	(11. strokovno posvetovanje specialnih knjižnic	D 2009_PS 443
knjižnic (11. strokovno posvetovanje specialnih	knjižnic	in 4. strokovno posvetovanje visokošolskih knjižnic	D 2009_PS 443
knjižnic in 4. strokovno posvetovanje visokošolskih	knjižnic	z mednarodno udeležbo).Tema tega posvetovanja	D 2009_PS 443
informacijsko opismenjevanje v svetu, vključevanje	knjižnic	v proces informacijskega opismenjevanja v Sloveniji	D 2009_PS 444
prenovljenih študijskih programov in vključevanje	knjižnic	v ta proces. - 3. skupno posvetovanje Sekcije	D 2009_PS 444
surveymonkey.com) in poslana po elektronski pošti vodjem	knjižnic.	HIPOTEZA Študije o merjenju uspešnosti delovanja	D 2009_PS 454
HIPOTEZA Študije o merjenju uspešnosti delovanja	knjižnic	kažejo, da knjižničarji v povprečju zelo malo	D 2009_PS 455
tega je bilo 38 specialnih in 30 visokošolskih	knjižnic.	Vprašalnik je bil usmerjen v seznanjenost s področjem	D 2009_PS 461
predsednico Sekcije za visokošolske knjižnice za seznam	knjižnic,	ki so bile prisotne na posvetovanju.Imenskih	D 2009_PS 471
knjižnicah pridobila elektronske naslove vodij	knjižnic	ter jim poslala spremni dopis ter URL naslov	D 2009_PS 472
še dodatno, na katerem področju delujejo. 14	knjižnic	(40 %) se je opredelilo kot visokošolske, 3 kot	D 2009_PS 474
manjšo knjižnico. Enega zaposlenega (KEK ) ima 10	knjižnic,	kar predstavlja 27,8 % vseh odgovorjenih anket	D 2009_PS 477
odgovorilo, da imajo dva zaposlena (25,0 %), 19	knjižnic	(slabih 53 %) pa ima več kot dva zaposlena.Več	D 2009_PS 477
pa ima več kot dva zaposlena. Več kot polovica	knjižnic,	ki so odgovorile na anketo, ima torej več kot	D 2009_PS 478
s problematiko merjenja uspešnosti delovanja	knjižnic	jih je največ odgovorilo, da so "že slišali za	D 2009_PS 481
področju kvalitete dela, menedžmenta, reklamiranja	knjižnic	in storitev. - Eden od knjižničarjev je tudi	D 2009_PS 518
njej v slovenskem prostoru premalo ve, - večina	knjižnic,	ki so bile vključene v raziskavo, ima od enega	D 2009_PS 542
knjižnice. V primeru specialnih in visokošolskih	knjižnic,	ki so večinoma nesamostojne (Centralna tehniška	D 2009_PS 544
usposobljenost za evalvacijo specialnih in visokošolskih	knjižnic.	Glavna literatura pri izdelavi naloge je zbornik	D 2009_PS 592
delovanja knjižnice? a) o merjenju uspešnosti	knjižnic	še nisem seznanjen-a b) sem že slišal-a, vendar	D 2009_PS 604
slovenski prostor nekoristna, ker teh sistemov večina	knjižnic	ne uporablja IZJAVA	D 2009_PS 620
Coburn M., Burrows P., Loi D., 2001). Danes je	knjižnic,	ki izposojajo e-bralnike in e-knjige že več.	D 2010_PL 186
informacijski servis IZUM zagotavlja vključenost	knjižnic	po Sloveniji v tokove informatizacije sodobnega	D 2011_BK 16
sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo več vrst	knjižnic:	nacionalne, visokošolske, šolske, specialne in	D 2011_BK 25
notranji strani platnic, spredaj ali zadaj. Večina	knjižnic	se danes odloča za postavitev nalepke na platnico	D 2011_BK 62
takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih	knjižnic	je sprejelo IZUM-ov koncept vzajemne katalogizacije	D 2011_BK 67
v sistem COBISS/Izposoja vključenih komaj 11	knjižnic,	danes pa se je ta sistem razširil na skoraj vse	D 2011_BK 74
je to tehnologijo uporabljalo že približno 60	knjižnic	z okoli 10 milijoni enot.V Evropi pa se z uporabo	D 2011_BK 95
izposojo, ki bi prihranila čas in delo. Mnogo	knjižnic	je kazalo zanimanje za samopostrežno izposojo	D 2011_BK 199
samopostrežno izposojo prva uvedla veriga splošnih	knjižnic	v Shropshiru (Shropshire Public Libraries).Med	D 2011_BK 201
International) - podjetje, ki se z avtomatizacijo	knjižnic	ukvarja že preko 30 let, je svoj prvi knjigomat	D 2011_BK 210
segmentom COBISS2/Izposoja. V Sloveniji je osem	knjižnic,	ki imajo RFID. Nadgradnja knjigomatov z RFID	D 2011_BK 230
naslovih. Sistem uporablja večina slovenskih	knjižnic.	Pri posamezni skupini najdete poleg knjig tudi	D 2011_BK 324
vedno možnosti odtujitve knjižnega gradiva iz	knjižnic.	Nekatere knjižnice nalepko dodatno zaščitijo,	D 2011_BK 381

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani