Korpus bibliotekarstva

knjižnic* (101-200)


knjižnic. Skupaj je vprašalnik izpolnilo 53      knjižnic,      kar pomeni 44,2% odziv.Najnižji je bil odziv  D 2004_VD 1155
smo ob interpretaciji s strani visokošolskih      knjižnic      pridobljenih podatkov upoštevali, da gre za manjše  D 2004_VD 1158
tem ni prihajalo do bistvenih razlik med tipi      knjižnic      (preglednica 8). Iz odgovorov o številu zaposlenih  D 2004_VD 1168
delavcev lahko ugotovimo, da so se knjižničarji      knjižnic      z enim zaposlenim odločali za možnost "vodja  D 2004_VD 1169
je razumljivo, saj v tej regiji deluje največ      knjižnic      teh dveh tipov.V anketi sodelujoče visokošolske  D 2004_VD 1175
katerih deluje katera od univerz. Odgovore šolskih      knjižnic      pa smo dobili iz devetih regij.Ker vzorec ni  D 2004_VD 1177
nedoločen čas zaposluje 41 (77,4%) anketiranih      knjižnic.     Da manj kot 5 strokovnih knjižničnih delavcev  D 2004_VD 1181
delavcev zaposluje po 9 šolskih in specialnih      knjižnic,      ki so izpolnile anketni vprašalnik, ni tako presenetljivo  D 2004_VD 1182
5 strokovnih knjižničnih delavcev 5 splošnih      knjižnic.     Ob tem moramo poudariti, da pri tem ne gre za  D 2004_VD 1183
poudariti, da pri tem ne gre za del/enoto splošnih      knjižnic,      temveč za knjižnice, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo  D 2004_VD 1184
izpolnjevanju ankete, na kar kaže tudi primer specialnih      knjižnic,      kjer je, po podatkih o izobrazbi zaposlenih,  D 2004_VD 1189
vseh zaposlenih strokovnih delavcev v tem tipu      knjižnic.     Med strokovnimi delavci v šolskih knjižnicah jih  D 2004_VD 1191
visokošolskih 65,4% (20,75 od 31,75) v posameznem tipu      knjižnic      zaposlenih strokovnih knjižničnih delavcev.   D 2004_VD 1197
delavcev. Ugotovimo lahko, da pri vseh tipih      knjižnic      prevladujejo strokovni knjižnični delavci, ki  D 2004_VD 1198
bibliotekarsko izobrazbo, lahko pa kažejo na potrebo      knjižnic      po osebah z drugačnimi znanji.Anketirance, ki  D 2004_VD 1199
delu. Med knjižničarji šolskih in specialnih      knjižnic      opazimo večjo raznolikost, saj se posamezne izobrazbe  D 2004_VD 1207
15) specialnih in 70% (7 od 10) visokošolskih      knjižnic.     Do zastopanosti le enega spola težje pride v knjižnica  D 2004_VD 1222
zaposlenih, kar pojasni nižji odstotek splošnih      knjižnic      z izključno ženskim kolektivom.Knjižnice, katerih  D 2004_VD 1223
delavcev, le ena izmed v raziskavi sodelujočih      knjižnic      (visokošolska) pa 9 strokovnih knjižničnih delavcev  D 2004_VD 1224
Izključno moški kolektiv lahko zasledimo v vseh tipih      knjižnic,      vendar le pri knjižnicah z enim zaposlenim.Po  D 2004_VD 1228
starosti in vsemi zaposlenimi v posameznem tipu      knjižnic.      Z raziskavo smo želeli ugotoviti tudi starostno  D 2004_VD 1230
zastopanosti starostnih skupin v posameznih tipih      knjižnic,      ugotovimo, da največji odstotek vseh zaposlenih  D 2004_VD 1238
strokovnih knjižničnih delavcev splošnih in šolskih      knjižnic      sodi v starostno skupino od 40 do 44 let, na  D 2004_VD 1238
dva pa dve splošni knjižnici. Iz ostalih tipov      knjižnic      so posredovali podatek, da invalidov ne zaposlujejo  D 2004_VD 1243
pri zaposlovanju vpliva negativno v večini vseh      knjižnic      (54,7% oz. 29 od 53), pri čemer posamezen tip  D 2004_VD 1244
zaposleni v dveh knjižnicah. Ena od splošnih      knjižnic      v pomurski regiji zaposluje 2 pripadnika v Sloveniji  D 2004_VD 1246
katere dejavnosti le-tega se izvajajo. V večini      knjižnic      (66% oz. 35 od 53) nimajo osebe, ki bi se ukvarjala  D 2004_VD 1250
kadrovskim managementom. To velja za vse tipe      knjižnic.     Oseba, ki se ukvarja s kadrovskim managementom  D 2004_VD 1251
mu pomagajo drugi zaposleni. Čeprav v večini      knjižnic      nimajo osebe, ki bi se ukvarjala s kadrovskimi  D 2004_VD 1256
prisoten ali vsaj delno prisoten v 56,6% (30 od 53)      knjižnic.     Pri tem prihaja do razlik med posameznimi tipi  D 2004_VD 1256
Pri tem prihaja do razlik med posameznimi tipi      knjižnic.     Kadrovski management je delno prisoten v 71,4  D 2004_VD 1257
14), oz. prisoten v 21,4% (3 od 14) splošnih      knjižnic.     Prisoten oz. delno prisoten je tudi v dobri polovici  D 2004_VD 1258
delno prisoten je tudi v dobri polovici šolskih      knjižnic      (57,1% oz. 8 od 14 knjižnic), medtem ko v 35  D 2004_VD 1259
polovici šolskih knjižnic (57,1% oz. 8 od 14      knjižnic)     , medtem ko v 35,7% (5 od 14) ni prisoten.Anketiranec  D 2004_VD 1259
delno prisoten v 40% (4 od 10) visokošolskih      knjižnic,      v 20% (2 od 10) pa ni prisoten.Ena od visokošolskih  D 2004_VD 1264
2 od 10) pa ni prisoten. Ena od visokošolskih      knjižnic      se je odločila za možnost "drugo", pri čemer  D 2004_VD 1265
od 53). Ta dejavnost prevladuje v vseh tipih      knjižnic,      druge pa se izvajajo v manj kot 50% anketiranih  D 2004_VD 1272
druge pa se izvajajo v manj kot 50% anketiranih      knjižnic.      Izobraževanje poteka v vseh anketiranih splošnih  D 2004_VD 1272
managementa v največji meri izvajane v tem tipu      knjižnic.      98 Izobraževanje je prevladujoča dejavnost  D 2004_VD 1275
Nagrajevanje zaposlenih poteka v 42% (6 od 14) šolskih      knjižnic,      od katerih jih je polovica (3 od 6) odgovorila  D 2004_VD 1279
kadrov izvajajo v 53,3% (8 od 15) specialnih      knjižnic,      pri katerih v 33,3% (5 od 15) ni prisoten kadrovski  D 2004_VD 1283
kadrov. Kadre načrtuje 20% (3 od 15) specialnih      knjižnic;      v eni izmed njih kadrovski management ni niti  D 2004_VD 1285
management (6,7% oz. 1 od 15 vseh specialnih      knjižnic)     , ter v dveh knjižnicah, kjer kadrovskega managementa  D 2004_VD 1286
kadrovskega managementa ni (13,3% vseh specialnih      knjižnic)     .Visokošolske knjižnice, kljub temu da kadrovski  D 2004_VD 1286
od 10) pa poteka izobraževanje zaposlenih. 8      knjižnic,      ki so se odločile za možnost "drugo", je navedlo  D 2004_VD 1287
za odhod knjižničnih delavcev iz organizacij (     knjižnic)     .Vprašanja so se nanašala tudi na primanjkljaj  D 2004_VD 1291
vplivajo tudi na načrtovanje splošnih in specialnih      knjižnic.     V primeru "drugo" so knjižnice odgovorile, da  D 2004_VD 1302
osnovne dejavnosti v knjižnici. 28% (15 od 53)      knjižnic      se spopada s stalnim primanjkljajem zaposlenih  D 2004_VD 1310
primanjkljaja, ni prevladujoče pri nobenem od tipov      knjižnic,      čeprav so ga anketiranci pogosto navajali pod  D 2004_VD 1319
zaradi nizkega števila zaposlenih. 49% ( 26 od 53)      knjižnic      v zadnjem letu ni zamenjalo nobenega od zaposlenih  D 2004_VD 1320
zamenjalo do 5 oseb, pa je v eni od specialnih      knjižnic      v obdobju zadnjih 10 let prenehalo delovno razmerje  D 2004_VD 1324
knjižnicah je fluktuacija še večja, saj le ena od      knjižnic      tega tipa v zadnjih 10 letih ni zamenjala nobenega  D 2004_VD 1325
šolske in specialne knjižnice). Ena od šolskih      knjižnic      je opozorila, da je vprašanje števila knjižničnih  D 2004_VD 1328
nakazuje tudi podatek, da bo 66% (35 od 53)      knjižnic      zapolnilo vsa delovna mesta, ki se bodo izpraznila  D 2004_VD 1330
ter za večino (90% oz. 9 od 10) visokošolskih      knjižnic.     Preostala visokošolska knjižnica je zapisala,  D 2004_VD 1331
bo ostalo enako, pa 53,3% (8 od 15) specialnih      knjižnic      predvidevajo, da ne bodo v celoti zapolnili delovnih  D 2004_VD 1333
celoti zapolnjena v 20% (3 od 15) specialnih      knjižnic,      preostale knjižnice tega tipa pa na vprašanje  D 2004_VD 1334
verjetnosti razlogov znotraj posameznih tipov      knjižnic      odstopajo od skupnega povprečja. V splošnih knjižnica  D 2004_VD 1343
največ tri dodatne osebe, pa so potrebe splošnih      knjižnic      veliko večje, saj bi kar 57% (8 od 15) knjižnic  D 2004_VD 1349
knjižnic veliko večje, saj bi kar 57% (8 od 15)      knjižnic      tega tipa v prihodnjih 5-tih letih želelo zaposliti  D 2004_VD 1349
za nedoločen delovni čas razpisalo 6 splošnih      knjižnic      (42,9% oz. 6 od 14), za določen čas pa 4 splošne  D 2004_VD 1352
splošne knjižnice 28,6% (4 od 14). Ostali tipi      knjižnic      bodo tako za določen kot za nedoločen čas razpisali  D 2004_VD 1353
3% specialnih (8 od 15) in 20% visokošolskih      knjižnic      (2 od 10) prostega delovnega mesta za nedoločen  D 2004_VD 1353
letih so prosto delovno mesto razpisali v 41,5%      knjižnic      (22 od 53); v 9 splošnih, 4 šolskih, 3 specialnih  D 2004_VD 1358
pričakovale diplomante humanističnih smeri. 12      knjižnic      (54,5%) je za zadnje razpisano delovno mesto  D 2004_VD 1370
osrednjeslovenski regiji. V nobeni od anketiranih      knjižnic      pa se na razpis za prosto delovno mesto ni prijavilo  D 2004_VD 1372
Kljub majhnemu številu ustreznih prijav večina      knjižnic      ni imela težav pri iskanju primernega kandidata  D 2004_VD 1377
z izjemo treh šolskih in dveh visokošolskih      knjižnic,      ki so imele težave, ker noben od kandidatov ni  D 2004_VD 1377
najpogosteje oglašujejo knjižnice. Odgovori vseh      knjižnic      so pokazali, da jih 60,4% (32 od 53) prosta delovna  D 2004_VD 1380
mesta oglašuje na Zavodu za zaposlovanje, 32,1%      knjižnic      (17 od 53) pa objavlja prosta delovna mesta v  D 2004_VD 1380
išče kandidatov nobena od v anketi sodelujočih      knjižnic.     Po ena šolska in ena specialna knjižnica oglašujeta  D 2004_VD 1381
lokalnega značaja. Od preostalih dveh specialnih      knjižnic,      ki sta se odločili za odgovor "drugo", ena išče  D 2004_VD 1383
neizpolnjevanja razpisnih pogojev. 41,5% (22 od 53)      knjižnic      ne bi zaposlilo kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev  D 2004_VD 1386
pa drugih pogojev, bi se odločilo 9% (5 od 53)      knjižnic.      Najbolj dosledni pri upoštevanju razpisanih pogojev  D 2004_VD 1388
je bil prevladujoč tudi pri posameznih tipih      knjižnic.     Če upoštevamo še dejstvo, da je 24,5% (13 od 53  D 2004_VD 1395
z ustreznimi izkušnjami kar 69,8% (37 od 53)      knjižnic.     Knjižnice, ki nimajo težav pri iskanju kandidatov  D 2004_VD 1396
15) specialnih in 50% (5 od 10) visokošolskih      knjižnic.     Med šolskimi knjižnicami s 35,7% (5 od 14) prevladuje  D 2004_VD 1400
in sposobnostmi, vseeno pa v 58,5% (31 od 53)      knjižnic      menijo, da jih je težko oz. zelo težko najti  D 2004_VD 1402
visokošolskih (40 % oz 4 od 10) in specialnih      knjižnic      (33,3% oz. 5 od 15), pa pri teh dveh tipih prevladujejo  D 2004_VD 1408
mestu vsaj eno leto, idr. Le ena od splošnih      knjižnic      je odgovorila, da se primernost delovnih izkušenj  D 2004_VD 1415
vsa dela v knjižnici. Ena od 10 visokošolskih      knjižnic      je odvrnila, da so pričakovane izkušnje pogojene  D 2004_VD 1429
kombinirajo med seboj. Tudi med posameznimi tipi      knjižnic      je intervju prevladujoče selekcijsko orodje.  D 2004_VD 1434
orodje, ki ga uporabljajo, je ena od specialnih      knjižnic      pod "drugo" navedla kandidatova priporočila,  D 2004_VD 1437
kandidatova priporočila, pri eni od visokošolskih      knjižnic      pa je odločujoča že sama pojava kandidata, vendar  D 2004_VD 1437
pa se nahaja v prilogi D. Pri 83% (44 od 53)      knjižnic      spol kandidata ne vpliva na njegovo izbiro, pri  D 2004_VD 1443
zaposlovanju. Starost nad 40 let pri 56,6% (30 od 53)      knjižnic      na izbiro kandidata ne vpliva, pri 35,8% (19  D 2004_VD 1444
izbiro kandidata ne vpliva, pri 35,8% (19 od 53)      knjižnic      ta starost ni zaželena, negativno pa vpliva predvsem  D 2004_VD 1444
visokošolskih knjižnicah. V 56,6% (30 od 53)      knjižnic      vpliva pozitivno, če ima kandidat izobrazbo družboslovne  D 2004_VD 1445
Pri tem moramo opozoriti, da so v vseh tipih      knjižnic      bolj zaželeni diplomanti dvopredmetnega študija  D 2004_VD 1448
vpliva pozitivno oz. je obvezen v 92,4% (49 od 53)      knjižnic,      formalna bibliotekarska izobrazba pa v 86,8%  D 2004_VD 1450
53). COBISS licenca vpliva pozitivno v 56,6%      knjižnic      (30 od 53), predvsem v splošnih, šolskih in specialnih  D 2004_VD 1451
Obvezna pa je v 70% (7 od 10) visokošolskih      knjižnic.     Med računalniškimi znanji je najbolj zaželeno  D 2004_VD 1452
znanje slovenskega jezika je obvezno v 77,3%      knjižnic,      pozitivno pa naj bi vplivalo še v 20,8% (11 od  D 2004_VD 1455
pozitivno pa naj bi vplivalo še v 20,8% (11 od 53)      knjižnic.     Znanje angleškega jezika je zaželeno v 67,4%   D 2004_VD 1455
4% (36 od 53), obvezno pa v 18,9% (18 od 53)      knjižnic.     Bolj kot znanje italijanskega jezika (52,8% oz  D 2004_VD 1456
odločitev o izbiri ne vpliva v 60,4% (32 od 53)      knjižnic.     Med sposobnostmi kandidata so najbolj zaželene  D 2004_VD 1458
kandidata na odločitev ne vplivajo v 17% (9 od 53)      knjižnic,      medtem ko vplivajo pozitivno oz. so zaželene  D 2004_VD 1461
pozitivno oz. so zaželene v 81,1% (43 od 53)      knjižnic.     Predvsem so zaželene izkušnje z delom v knjižnici  D 2004_VD 1461
kandidata vpliva pozitivno v 50,9% (27 od 53)      knjižnic      (predvsem v šolskih, specialnih in visokošolskih  D 2004_VD 1464
visokošolskih). Stalno bivališče kandidata v večini      knjižnic      (60,4% oz. 32 od 53) na izbiro kandidata ne vpliva  D 2004_VD 1465

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA