knjižnic* (201-300)

bogljivost. Te značilnosti so zaželene pri vseh tipih	knjižnic.	Presenetilo nas je, da po ena knjižnica vsakega	D 2004_VD 1467
vsaj delno prisoten v dobri polovici anketiranih	knjižnic	71 (56,6%) in čeprav dejavnosti kadrovskega managementa	D 2004_VD 1475
kadrovskega managementa potekajo v 81,1% anketiranih	knjižnic,	osebe, ki bi se ukvarjala z vodenjem kadrovskih	D 2004_VD 1475
ukvarjala z vodenjem kadrovskih virov, nima 66%	knjižnic	72.Hitro lahko opazimo neskladje med številom	D 2004_VD 1475
72. Hitro lahko opazimo neskladje med številom	knjižnic,	ki izvajajo dejavnosti kadrovskega managementa	D 2004_VD 1476
dejavnosti kadrovskega managementa, številom	knjižnic,	kjer je ta prisoten in številom tistih knjižnic	D 2004_VD 1476
knjižnic, kjer je ta prisoten in številom tistih	knjižnic,	pri katerih imajo osebo, ki se ukvarja s kadrovskim	D 2004_VD 1476
primeru anketiranci, povečini so bili to vodje	knjižnic,	pošiljajo zaposlene na izobraževanja, jih motivirajo	D 2004_VD 1479
vseh anketiranih splošnih knjižnicah. 10 šolskih	knjižnic	nima osebe, ki bi se ukvarjala s kadrovskim managementom	D 2004_VD 1480
managementom, čeprav je ta prisoten v večini	knjižnic	tega tipa.Očitno je, da so anketiranci pri odgovarjan	D 2004_VD 1480
specialnih knjižnicah, saj to poteka v 53,3%	knjižnic.	Med pregledom rezultatov prvega dela ankete smo	D 2004_VD 1485
anketiranci, med katerimi so prevladovali vodje	knjižnic,	so podajali nasprotujoče si podatke o številu	D 2004_VD 1486
podatkov že sami po sebi presenetili. Edini tip	knjižnic,	kjer podatki o zaposlenih med posameznimi odgovori	D 2004_VD 1488
zaposlenim predstavljajo 41,5% (22 od 53) anketiranih	knjižnic,	20,7% (11 od 53) anketirancev pa je odgovorilo	D 2004_VD 1490
je ženskega spola (81,4%), pri čimer med tipi	knjižnic	ne prihaja do razlik.Starost večine zaposlenih	D 2004_VD 1491
slovenskih knjižnicah v povprečju mlajši od kolektiva	knjižnic	v Združenih državah Amerike in Velike Britanije	D 2004_VD 1494
moramo upoštevati dejstvo, da se nekateri vodje	knjižnic	niso odločili za reševanje anketnega vprašalnika	D 2004_VD 1494
odločili za sodelovanje v raziskavi, bi bil odstotek	knjižnic,	kjer je kadrovski management vsaj delno prisoten	D 2004_VD 1495
managementa prisotno v večini (84,9%) anketiranih	knjižnic.	Vendar gre pri tem bolj za naključno izvajanje	D 2004_VD 1498
1996). To se odraža tudi v ugotovitvi, da vodje	knjižnic	ne razumejo oz. napačno interpretirajo pojem	D 2004_VD 1504
prihaja. Gazvoda (1997) ugotavlja, da so vodje	knjižnic	bolj kot vodenju predani strokovnemu delu. Čeprav	D 2004_VD 1507
se njena ugotovitev nanaša le na vodje večjih	knjižnic,	smo z raziskavo potrdili, da tudi vsi ostali	D 2004_VD 1508
knjižnični delavci vse prej kot zanemarljivi potencial	knjižnic,	svetujemo vsem, ki se ukvarjajo s kadri v knjižnicah	D 2004_VD 1509
zaposlenih. Raziskava je pokazala, da se 49%	knjižnic	z načrtovanjem kadrov ukvarja le ob izpraznitvi	D 2004_VD 1514
sredstva pri načrtovanju ozira le 41,5% vseh	knjižnic.	Glede na to je presenetljivo, da se 28,3% knjižnic	D 2004_VD 1516
knjižnic. Glede na to je presenetljivo, da se 28,3%	knjižnic,	pri katerih je prisoten stalni primanjkljaj kadrovskih	D 2004_VD 1517
občasno. Razlogi za primanjkljaj se med tipi	knjižnic	razlikujejo.Splošne knjižnice se zaradi prenizkega	D 2004_VD 1519
klimi. Ker je v raziskavi sodelovalo 41,5%	knjižnic	z enim zaposlenim, ni presenetljivo, da je letni	D 2004_VD 1523
da je letni obrat kadra v večini anketiranih	knjižnic	ničeln ali pa 100%.So pa rezultati raziskave	D 2004_VD 1523
Čeprav se tudi splošne knjižnice, ki edine od	knjižnic	v večini izvajajo dolgoročno načrtovanje, srečujejo	D 2004_VD 1537
ne temelji na analizi dela. Pri ostalih tipih	knjižnic	gre povečini za manjše, nesamostojne knjižnice	D 2004_VD 1539
iskanju in zaposlovanju knjižničnih delavcev. Od	knjižnic,	ki so oglaševale v zadnjih dveh letih, smo želeli	D 2004_VD 1542
izbire. Raziskava je potrdila domnevo, da 60,4%	knjižnic	prosto delovno mesto oglašujejo le preko Zavoda	D 2004_VD 1551
oglašuje v dnevnem časopisju. Za razliko tujih	knjižnic,	ki prosta delovna mesta oglašujejo preko spletnih	D 2004_VD 1552
razpisanih pogojev. Raziskava je pokazala, da 42%	knjižnic	ne bi zaposlilo kandidata, ki ne ustreza razpisnim	D 2004_VD 1555
postopka zaposlovanja. To in pa neangažiranost	knjižnic,	da bi pridobile čim večje število kandidatov	D 2004_VD 1566
financerjev, ki se razlikujejo med posameznimi tipi	knjižnic.	Večina knjižnic je po svojem statusu nesamostojna	D 2004_VD 1594
razlikujejo med posameznimi tipi knjižnic. Večina	knjižnic	je po svojem statusu nesamostojna, kar ne pomeni	D 2004_VD 1595
finančne odvisnosti, temveč tudi prilagajanje ciljev	knjižnic	ciljem organizacij znotraj katerih delujejo.	D 2004_VD 1595
delujejo. Problem ne predstavlja le slab položaj	knjižnic	in stalno omejevanje virov, temveč tudi status	D 2004_VD 1596
praksi. Z raziskavo smo ugotovili, da vodje	knjižnic	kljub pomembnosti človeških virov, zanemarjajo	D 2004_VD 1602
vodenje kadrovskih virov morali skrbeti vodje	knjižnic.	V diplomskem delu nas je zanimalo tudi, kako	D 2004_VD 1604
potrdili primanjkljaj kadrovskih virov v večini	knjižnic	in obenem ugotovili, da večina knjižnic ne izvaja	D 2004_VD 1607
večini knjižnic in obenem ugotovili, da večina	knjižnic	ne izvaja dolgoročnega načrtovanja kadrovskih	D 2004_VD 1607
izvedene študije bi bilo mogoče na povečane potrebe	knjižnic	prilagoditi trg ustreznih človeških virov. Ker	D 2004_VD 1618
kandidatih. Glede na to, da so kadri pomemben vir	knjižnic,	bi te v bodoče morale več pozornosti usmeriti	D 2004_VD 1623
A: ELEKTRONSKO SPOROČILO, POSREDOVANO VODJEM	KNJIŽNIC	Spoštovani! Sem študentka Oddelka za bibliotekarstvo	D 2004_VD 1627
Vovk PRILOGA B: ELEKTRONSKO SPOROČILO, KI VODJE	KNJIŽNIC	PONOVNO POVABI K REŠEVANJU ANKETNEGA VPRAŠALNIKA	D 2004_VD 1635
identifikacijo, ki je v kontekstu slovenskih	knjižnic	predstavljena kot tehnologija prihodnosti. SEZNAM	D 2005_KM 6
več (z)mogli zadovoljivo opravljati. Razvoj	knjižnic	- od pultnega sistema do prostega pristopa, samopostrežne	D 2005_KM 20
gotovo se bo v prihodnjih razvojnih obdobjih	knjižnic	prav samostojnost pri uporabi knjižničnih storitev	D 2005_KM 20
knjižnicah ohranila svojo vlogo, ob čemer večina	knjižnic	danes za izposojo uporablja dvodelne zadolžnice	D 2005_KM 42
razlogi so bili zadostni za odločitev večine	knjižnic,	da opustijo njegovega predhodnika (357 data collector	D 2005_KM 75
in programsko opremo za popolno avtomatizacijo	knjižnic	ter vzdrževanje (Farrow, 1997). 2.1.2 Avtomatizacij	D 2005_KM 82
regionalnih (pokrajinskih) splošno-izobraževalnih	knjižnic	ter Univerzitetne knjižnice Maribor. Kanič	D 2005_KM 91
programom VIR vpeljali v 20 slovenskih splošnih	knjižnic	(Rugelj, 1991). ATLASS - je program za vzajemno	D 2005_KM 109
takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih	knjižnic	je sprejelo IZUM-ov koncept vzajemne katalogizacije	D 2005_KM 121
leta 1993 v sistem COBISS/Izposoja vključenih 11	knjižnic,	je njihovo število do leta 2000 naraslo na	D 2005_KM 131
notranji strani platnic, spredaj ali zadaj. Večina	knjižnic	se dandanes odloča za postavitev nalepke na platnico	D 2005_KM 152
splošnoizobraževalne knjižnice in vrsta šolskih	knjižnic	...". (Korže-Strajnar, 1985, str. 129) Slika	D 2005_KM 169
čas in delo (DeJoice in Sennyey, 2000). Mnogo	knjižnic	je kazalo zanimanje za samopostrežno izposojo	D 2005_KM 187
Morris, Thornley in Snudden, 2001) veriga splošnih	knjižnic	v Shropshiru (Shropshire Public Libraries).Med	D 2005_KM 190
International), podjetje, ki se z avtomatizacijo	knjižnic	ukvarja že preko 30 let, je svoj prvi knjigomat	D 2005_KM 198
in komunikacijske opreme za potrebe splošnih	knjižnic,	ki jih je v letu 2003 financirala Republika Slovenija	D 2005_KM 291
delovanje sistema COBISS za potrebe splošnih	knjižnic.	Za namene tega diplomskega dela si bomo podrobneje	D 2005_KM 292
predvidoma 3 do 5 izbranih predlagateljev oz.	knjižnic.	Györkös (2003) predstavi rezultate projekta nakup	D 2005_KM 294
izjema je bila Knjižnica Prežihov Voranc). Število	knjižnic,	ki uvajajo knjigomat, narašča tudi v letu 2005	D 2005_KM 303
njegovo pogosto uporabo; prav nasprotno, izkušnje	knjižnic	iz tujine nakazujejo, da je potrebno ob uvajanju	D 2005_KM 344
čitalniki zelo visoko bralno hitrost, a veliko	knjižnic	se vseeno odloča za le eno funkcijo (izposojo	D 2005_KM 409
enkripciji podatkov na transponderjih. 2.3.5 Prehod	knjižnic	na RFID tehnologijo Chachra (2003) opozarja,	D 2005_KM 452
sistema in navodila za instalacijo. Seznam	knjižnic	v Evropi, ZDA, Aziji in Avstraliji, ki so že	D 2005_KM 462
OPREDELITEV PROBLEMA Izkušnje slovenskih splošnih	knjižnic,	ki so naprave za samopostrežno izposojo uvedle	D 2005_KM 477
uporabe knjigomata v eni od ljubljanskih splošnih	knjižnic,	pri čemer smo analizirali uporabnike, ki knjigomat	D 2005_KM 483
in programsko opremo za popolno avtomatizacijo	knjižnic.	V Sloveniji so posamezne knjižnice začele uvajati	D 2005_KM 723
vzajemne katalogizacije COBISS, je večina slovenskih	knjižnic	prešla na avtomatizirano izposojo v programskem	D 2005_KM 725
LibMaster uvedlo še šest slovenskih splošnih	knjižnic.	Problematika, ki smo jo zaznali med primerjavo	D 2005_KM 731
zaznali med primerjavo izkušenj tujih in slovenskih	knjižnic,	se nanaša na relativno nizko uporabo knjigomata	D 2005_KM 732
Ugotovila sem, da kar 50 odstotkov visokošolskih	knjižnic	ne usposablja svojih uporabnikov, le dobra tretjina	D 2006_FM 5
usposablja svojih uporabnikov, le dobra tretjina	knjižnic	pa ima urnik poslovanja prilagojen potrebam odraslih	D 2006_FM 5
postajajo pomembna skupina uporabnikov visokošolskih	knjižnic.	S spreminjanjem univerze iz elitne v množično	D 2006_FM 12
eksplozijo. Ena pomembnejših nalog visokošolskih	knjižnic	postaja informacijsko opismenjevanje uporabnikov	D 2006_FM 16
odrasli posebna skupina uporabnikov visokošolskih	knjižnic	s specifičnimi potrebami in potrebujejo posebno	D 2006_FM 26
informacijskega opismenjevanja, odprtost naših	knjižnic	ob "netradicionalnih" urah ter usposobljenost	D 2006_FM 28
poglavje sem posvetila opredelitvi visokošolskih	knjižnic	in njihovi vlogi pri informacijskem opismenjevanju	D 2006_FM 32
značilnosti odraslih, ki so povezane z uporabo	knjižnic	in jih moramo še posebej upoštevati pri informacijskem	D 2006_FM 36
število ur usposabljanj uporabnikov visokošolskih	knjižnic	pri nas, odprtost naših visokošolskih knjižnic	D 2006_FM 39
knjižnic pri nas, odprtost naših visokošolskih	knjižnic	ob "netradicionalnih" urah ter usposobljenost	D 2006_FM 39
so vsi potencialni uporabniki visokošolskih	knjižnic.	Tega bi se morale visokošolske knjižnice zavedati	D 2006_FM 357
PEDAGOŠKA FUNKCIJA 5.1 OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH	KNJIŽNIC	UNESCO-va delitev knjižnic iz leta 1974 deli	D 2006_FM 496
OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC UNESCO-va delitev	knjižnic	iz leta 1974 deli visokošolske knjižnice v tri	D 2006_FM 496
osrednja univerzitetna knjižnica ali skupina	knjižnic,	ki so prostorsko ločene, vendar imajo skupno	D 2006_FM 496
iz 2. člena tega zakona in nalog visokošolskih	knjižnic	še dodatne naloge", ki jih zakon našteva.Zakon	D 2006_FM 498
o dejavnosti visokošolskih oz. univerzitetnih	knjižnic,	natančnejše opredelitve pa žal ni zaslediti.	D 2006_FM 499
knjižnice poleg nalog specifičnih za posamezno vrsto	knjižnic	opravljati še dejavnosti, ki spadajo v okvir	D 2006_FM 504
splošno opredeljeni, saj veljajo za vse vrste	knjižnic.	Obenem je tudi jasno, da ti cilji izobraževanja	D 2006_FM 507
pripomorejo k informacijski pismenosti uporabnikov	knjižnic,	kot je opredeljena v naslednjem razdelku. Cilji	D 2006_FM 508
izobraževanja uporabnikov. Med naloge visokošolskih	knjižnic	sicer uvrščajo "/.../ tudi skrb za programe izobraževanja	D 2006_FM 511
VPLIVAJO NA DELO IN POSLANSTVO VISOKOŠOLSKIH	KNJIŽNIC	Spremembam v visokem šolstvu, ki sem jih natančneje	D 2006_FM 515
ki zagovarjajo povečan dostop in kažejo odnos	knjižnic	do netradicionalnih skupin uporabnikov. o služiti	D 2006_FM 521
podpirale številne knjižnice od nastanka splošnih	knjižnic	vse do danes; o tesno povezana s to tradicijo	D 2006_FM 521

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani