knjigarn (159)

kjer ni bilo ustaljenih	knjigarn.	Kot reklame so uporabljali	DD 2000_DF 508
Kleinmavr je imel tudi več	knjigarn.	V Celovcu je nadaljeval	DD 2000_DF 1875
novostih ljubljanskih	knjigarn,	na primer Kornove, Klemensove	DD 2000_DF 1899
stoletja. Več novih	knjigarn,	ki so imele dobre trgovske	DD 2000_DF 2415
značilnosti tradicionalnih	knjigarn	v svojo spletno knjigarno	D 2007_MT 44
organizacijo založb, tiskarn in	knjigarn,	poslovni proces v založništvu	K 1998_4_GJ 135
dejavnosti ljudskih knjižnic,	knjigarn,	znanstvenih in strokovnih	K 1998_4_MI1 28
elektronskih založnikov in	knjigarn	sta predvsem dva: predstaviti	K 1999_4_PMH 38
dejavnost založnikov in	knjigarn	usmerjena tudi in predvsem	K 1999_4_PMH 52
Število on line založb in	knjigarn	23 24 Število knjig v	K 1999_4_PMH 56
skupaj 23 on line založb in	knjigarn,	ki imajo spletne strani	K 1999_4_PMH 56
samopostrežnih trgovin (tudi	knjigarn)	ali samopostrežnih restavracij	K 2000_1_2_ZM 39
finančnih težav založb in	knjigarn.	Trojni problem - knjižničarski	K 2000_3_GA 275
ki je z nastankom mega	knjigarn	v nekaterih evropskih	K 2001_1_2_KM 3
knjig ne uvažajo prek	knjigarn,	ampak jih naročajo prek	K 2001_1_2_KM 71
slabo razvita mreža pravih	knjigarn:	tako denimo M. Wolfe	K 2001_1_2_KM 87
je prodaja knjig preko	knjigarn	v Sloveniji neprimerno	K 2001_1_2_KM 97
do nastanka pravih mega	knjigarn,	ki bi lahko pospešile	K 2001_1_2_KM 103
Tudi v primeru mrežnih	knjigarn	knjižnica ni več posredovalec	K 2001_1_2_LB_etal 55
vidna v vsaki izložbi	knjigarn	po mestu in seveda vsem	K 2001_3_AM 538
največjih svetovnih spletnih	knjigarn,	v Ljubljani živeči kupec	K 2001_3_KM 62
eni od finskih spletnih	knjigarn)	.Kurz evra je bil v času	K 2002_4_KM 56
marketih je slaba, mega	knjigarn	pa ni.Seveda pa je že	K 2002_4_KM 104
knjigotrštva: prvič, prek	knjigarn	se zelo verjetno prodajajo	K 2002_4_KM 107
bili odvisni zgolj od	knjigarn,	bi bil obseg poslovanja	K 2002_4_KM 108
Slovenije živi predaleč od	knjigarn,	da bi v njih lahko redno	K 2002_4_KM 121
dobro razvejano mrežo	knjigarn	že imeli, a se jim je	K 2002_4_KM 126
let, ko se je število	knjigarn	zmanjšalo s 750 na 450	K 2002_4_KM 126
strani slovenskih založb in	knjigarn	omogočajo predvsem brskanje	K 2003_1_2_LFM_FT 164
dokumentov izbrati s spletnih	knjigarn	za našo e-knjižnico, kako	K 2003_1_2_LFM_FT 252
Knjigarna Libris (dejavnost	knjigarn)	. Želeli smo pridobiti	K 2003_4_KTD 79
skorajda "pregnali" iz	knjigarn.	Tega se zaveda tudi hrvaško	K 2006_1_2_GU 160
knjigarniške mreže, "dobrih"	knjigarn,	ki bodo enakomerno razporejene	K 2006_1_2_ZT_KM 0
je ob uspehih velikih	knjigarn	knjižnična izposoja v	K 2006_1_2_ZT_KM 3
spleta tako knjižnic kot	knjigarn.	"Spajanje" segmenta trženja	K 2006_1_2_ZT_KM 4
tiste projekte in programe	knjigarn,	ki segajo na področje	K 2006_1_2_ZT_KM 8
spodbujati oblikovanje "dobrih	knjigarn	" v okviru obstoječih	K 2006_1_2_ZT_KM 11
državah, v katerih se preko	knjigarn	proda med 70 in 80 % knjižne	K 2006_1_2_ZT_KM 13
slabo razvita mreža pravih	knjigarn	in le sporadična prisotnost	K 2006_1_2_ZT_KM 19
poskrbeti za večjo povezanost	knjigarn	z lokalnim okoljem in	K 2006_1_2_ZT_KM 24
trga zaradi propadanja	knjigarn,	edinega izložbenega okna	K 2006_1_2_ZT_KM 116
tudi z velikimi verigami	knjigarn,	ki so bile že same po	K 2006_1_2_ZT_KM 122
proizvodnje prodajo preko	knjigarn)	, medtem ko je število	K 2006_1_2_ZT_KM 130
naj si po zgledu velikih	knjigarn	omislijo spletne sezname	K 2006_1_2_ZT_KM 157
katalogov. 3.1 Zgled velikih	knjigarn	Predvsem v velikih jezikovnih	K 2006_1_2_ZT_KM 159
EU je odnos knjižnic do	knjigarn	zaznamovan z dejstvom	K 2006_1_2_ZT_KM 159
da bi se bilo dobro od	knjigarn	marsikaj naučiti.V članku	K 2006_1_2_ZT_KM 159
razloge iskati v razcvetu	knjigarn,	ki so v zadnjih letih	K 2006_1_2_ZT_KM 165
izrazoslovjem. "Skušnjavi	knjigarn"	se nekateri knjižničarji	K 2006_1_2_ZT_KM 172
bolj odklonilen odnos do	knjigarn	izraža članek Mimicking	K 2006_1_2_ZT_KM 177
in majhnih samostojnih	knjigarn.	Vendar ostajajo globoke	K 2006_1_2_ZT_KM 177
knjižničarjev na uspešnost	knjigarn	je veliko in gibljejo	K 2006_1_2_ZT_KM 181
vodje zelo uspešne verige	knjigarn,	ki se nanaša na odnos	K 2006_1_2_ZT_KM 182
lastniki in upravljavci verig	knjigarn.	Kakor so v starejših zgodovinsk	K 2006_1_2_ZT_KM 183
kot predhodnica spletnih	knjigarn	Slovenske spletne knjigarne	K 2006_1_2_ZT_KM 200
ponudba naših spletnih	knjigarn	zelo skromna in parcialna	K 2006_1_2_ZT_KM 202
potrebam tako najmanjših	knjigarn	kot velikih distributerjev	K 2006_1_2_ZT_KM 212
blagajnah vseh glavnih	knjigarn,	pri čemer so (po njihovih	K 2006_1_2_ZT_KM 216
teden od približno 4500	knjigarn	po celi državi), kar obdelajo	K 2006_1_2_ZT_KM 217
ne samo k boljši oskrbi	knjigarn,	ampak tudi k nastanku	K 2006_1_2_ZT_KM 222
nastanku kvalitetnih spletnih	knjigarn.	Še več: zdi se, da za razvoj	K 2006_1_2_ZT_KM 222
katalogi knjižnic in katalogi	knjigarn,	saj uporabnik, ki brska	K 2006_1_2_ZT_KM 233
pa ne domačih spletnih	knjigarn,	ki bi tako kot Amazon	K 2006_1_2_ZT_KM 248
trga, zlasti sodelovanja	knjigarn	in založnikov, ni ključnega	K 2006_4_GU 38
odgovor na nekonkurenčnost	knjigarn	pri prodaji knjig.A vendarle	K 2006_4_GU 38
zmanjšalo število (splošnih)	knjigarn	s 788 leta 1965, na 358	K 2006_4_GU 39
da zmanjšanju števila	knjigarn	ni sledilo zmanjšanje	K 2006_4_GU 40
knjigarnami, nastanek verig	knjigarn,	demografske spremembe	K 2006_4_GU 45
zajemajo podatki o številu	knjigarn,	ki jih navaja Evropsko	K 2006_4_GU 94
Finskem naj bi bilo tako 300	knjigarn,	v Franciji 1600; vir:	K 2006_4_GU 95
tudi podatek o številu	knjigarn.	Ni namreč povsem jasno	K 2006_4_GU 101
Prvi podatek o številu	knjigarn	v Sloveniji se nanaša	K 2006_4_GU 105
podatek. Podatke o številu	knjigarn	in o prodaji knjig na	K 2006_4_GU 110
ne zajema števila vseh	knjigarn	na Hrvaškem, temveč zgolj	K 2006_4_GU 111
podatek, da se je v večini	knjigarn	v letu 2005 zmanjšala	K 2006_4_GU 112
ekonomski rentabilnosti	knjigarn,	zadnja je bila izvedena	K 2006_4_GU 115
tako ločujejo med 3 tipi	knjigarn:	knjigarnami prve ravni	K 2006_4_GU 118
knjigotržci. Če bi število	knjigarn	v Sloveniji opredeljevali	K 2006_4_GU 122
lahko prišteli vseh 26	knjigarn,	ki jih sofinancira Ministrstvo	K 2006_4_GU 122
Končna številka takšnih	knjigarn	bržkone ne bi presegla	K 2006_4_GU 123
navedenem hrvaškem beleženju	knjigarn.	Podatek o prometu s knjigami	K 2006_4_GU 124
prevajalcev, založnikov in	knjigarn,	v vsako od njih pa je	K 2006_4_GU 149
% prometa ustvari 631	knjigarn	itd., obenem pa se ponaša	K 2006_4_GU 183
za posebno pozornost do	knjigarn	in pripisovanje javnega	K 2006_4_GU 241
javnega interesa delovanju	knjigarn	v teh državah domala istoveten	K 2006_4_GU 241
ki se veže na delovanje	knjigarn	v Evropi. Edina izmed	K 2006_4_GU 245
je podpiranje projektov	knjigarn,	ki se navezujejo na promocijo	K 2006_4_GU 248
dalje pa tudi razvoju	knjigarn.	Leta 2004 je bilo te podpore	K 2006_4_GU 252
za samo odprtje novih	knjigarn.	Druga francoska posebnost	K 2006_4_GU 255
je podpora delovanju	knjigarn	s francosko literaturo	K 2006_4_GU 256
trend upadanja števila	knjigarn	poskušajo odgovoriti na	K 2006_4_GU 257
Sloveniji premoremo premalo	knjigarn,	problem pa je tudi sama	K 2006_4_GU 259
sama kvaliteta obstoječih	knjigarn.	Zato se bo bržkone tudi	K 2006_4_GU 259
pomembno zapolnjuje vrzel	knjigarn,	toda z vidika delovanja	K 2006_4_GU 262
2004 je 23 sofinanciranih	knjigarn	skupaj izvedlo 429 tovrstnih	K 2006_4_GU 265
projektov, v letu 2005 26	knjigarn	že 639. A če denimo velja	K 2006_4_GU 265
avtorjev, založnikov,	knjigarn,	knjižnic), pri skupnih	K 2006_4_GU 319
upada manjših neodvisnih	knjigarn,	obenem pa se tudi niso	K 2006_4_GU 324

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani