Korpus bibliotekarstva

branja (658)


družin pridobila osnove      branja      in pisanja.Čeprav obstaja  DD 2000_DF 376
spremenil odnos do knjige in      branja.     To seje seveda odražalo  DD 2000_DF 689
oziroma učbenike za učenje      branja      so veljale antične Esopove  DD 2000_DF 1460
trikrat je izdal zbirko      Branja      inu evangeliumi (1768  DD 2000_DF 1635
kreativnega pisanja in hitrega      branja.     Visokošolske knjižnice  D 2004_VD 1470
z maksimalnim dosegom      branja      90 cm, medtem ko ima prenosni  D 2005_KM 383
pri učenju v hitrosti      branja      in razumevanju prebranega  D 2006_FM 933
poučnega in razvedrilnega      branja.     Invalidom in starejšim  D 2007_GZ 155
dejavnik pri spodbujanju      branja      je tudi sodelovanje učiteljev  D 2008_KT 317
višje nivoje pismenosti,      branja,      učenja, reševanja problemov  D 2008_KT 318
dejavnik učinkovitega      branja      in njen pomen za kakovostno  D 2008_KT 321
pri branju, slaba jih od      branja      odvrača.Glavni dejavniki  D 2008_KT 906
Branje: tudi promocija      branja      za odrasle je vse bolj  D 2008_KT 1111
knjižnice in pomen ter vpliv      branja      za predšolskega otroka  D 2009_KD 23
otroka. 2.7 Pomen in vpliv      branja      za predšolskega otroka  D 2009_KD 225
dobi, vendar se pomen      branja      ne zmanjšuje. Sodobna  D 2009_KD 225
ki jih dobi s pomočjo      branja.      Branje je kljub številnim  D 2009_KD 227
otroku pomeni poslušanje      branja      knjig tudi bližino staršev  D 2009_KD 236
otroke uvajajo v svet      branja      že mnogo pred vstopom  D 2009_KD 237
stališči in odnosom do      branja      vplivajo na otrokov kasnejši  D 2009_KD 239
ne samo, da je deležen      branja.     Takšen bralni vzor bo otroku  D 2009_KD 240
branju. Vpliv in pomen      branja      ter količina vzpodbud  D 2009_KD 242
komunikacijo. Pomen      branja      v predšolskem obdobju  D 2009_KD 245
pojme. S takšnim načinom      branja      otroku bogatimo njegov  D 2009_KD 246
branje otroku olajša učenje      branja      in pisanja, saj se otrok  D 2009_KD 247
ki so deležni pogostega      branja      že v predšolskem obdobju  D 2009_KD 254
je otrok deležen samo      branja,      ampak je zanj velikega  D 2009_KD 258
dobre in pozitivne učinke      branja,      saj to ne pomeni prav  D 2009_KD 261
pokazali vzor do knjig in      branja.      Branje odraslih mora  D 2009_KD 263
str. 10). V odnosu do      branja      nas otrok lahko poveže  D 2009_KD 271
knjižnice nasploh, zaradi      branja      pravljic, zaradi zgodnjega  D 2009_KD 521
ki deluje le v načinu      branja,      povečajo zanesljivost  D 2009_MB 139
ki deluje le v načinu      branja      (Read-Only Domain Controller  D 2009_MB 141
ki deluje le v načinu      branja      (Read-Only Domain Controller  D 2009_MB 146
nekdo, ki razume pomen      branja,      pismenosti.Namen diplomskega  D 2009_PM 12
je, če se je pojmovanje      branja      v osnovnih šolah v zadnjih  D 2009_PM 25
Predpostavljam, da se je pojmovanje      branja      v zadnjih letih v osnovni  D 2009_PM 28
proces. Eden izmed ciljev      branja      v šoli je, da ga lahko  D 2009_PM 80
raziskovanja in poučevanja      branja      premik od pojmovanja pismenosti  D 2009_PM 82
pri učencih k poučevanju      branja      pri vseh predmetih in  D 2009_PM 82
razumevanja pri branju k uporabi      branja      za učenje oz. k razvijanju  D 2009_PM 82
zavedajo cilja svojega      branja,      ves čas ocenjujejo, če  D 2009_PM 86
branjem in celo po zaključku      branja,      o razumevanje je trajna  D 2009_PM 86
učitelje seznanili s pomenom      branja,      jim predstavili ustrezno  D 2009_PM 91
podkovani na področju      branja      in motivacije, in da so  D 2009_PM 93
bere, da se poučevanju      branja      z leti šolanja namenja  D 2009_PM 103
usposobljeni za poučevanje      branja,      pa tudi šole namenjajo  D 2009_PM 103
ne vidijo kot učiteljev      branja.     Mnogo učiteljev pa tudi  D 2009_PM 106
programe za spodbujanje      branja      pri učencih in učiteljih  D 2009_PM 108
pristopih pri poučevanju      branja      (Pečjak, Gradišar 2002  D 2009_PM 108
učenec pridobi veščini      branja      in pisanja, zelo pomembno  D 2009_PM 122
je prilagajati tehniko      branja      glede na vrsto bralnega  D 2009_PM 125
bralnega gradiva in cilj      branja.     Včasih je bil svet tudi  D 2009_PM 125
pozitivnega stališča učenca do      branja,      razumevanje procesa branja  D 2009_PM 134
branja, razumevanje procesa      branja      in razumevanje vsebine  D 2009_PM 134
sposobnosti, usvajanje tehnike      branja      in urjenje/avtomatizacijo  D 2009_PM 138
torej za usvajanje tehnike      branja      in pisanja, v tretji,  D 2009_PM 139
do utrjevanja tehnike      branja      z urjenjem, posledica  D 2009_PM 139
avtomatizirana tehnika      branja,      ki se kaže kot tekoče  D 2009_PM 139
sposoben učiti s pomočjo      branja      (Pečjak, Gradišar 2002  D 2009_PM 143
literarnoestetski in pragmatični tip      branja.      Knjižnična vzgoja pa mlademu  D 2009_PM 246
knjižničar zaveda pomena      branja,      če pozna načine, kako  D 2009_PM 613
situacijah. Ker se je pomen      branja      sčasoma spremenil, je  D 2009_PM 616
življenje, zato je učenje      branja      vseživljenjski proces  D 2009_SS 13
umetnostna besedila. Cilj      branja      je torej razumevanje prebranega  D 2009_SS 18
Nato sledijo definicije      branja,      vrste branja, bralna zmožnost  D 2009_SS 21
definicije branja, vrste      branja,      bralna zmožnost, bralni  D 2009_SS 21
kakšen je njihov odnos do      branja,      itd. Nato so dijaki izražali  D 2009_SS 23
obravnave maturitetnega      branja,      o predlogih za maturitetno  D 2009_SS 24
zanimala zmožnost literarnega      branja      (razumevanje, doživljanje  D 2009_SS 27
šolanja. V srednji šoli se      branja      ne poučuje posebej, ampak  D 2009_SS 49
vidikov: - opredelitev      branja;      - definicija branja;   D 2009_SS 53
opredelitev branja; - definicija      branja;      - vrste branja; - bralne  D 2009_SS 53
definicija branja; - vrste      branja;      - bralne zmožnosti; -  D 2009_SS 53
Košir) 2 OPREDELITEV      BRANJA      2.1 "Kaj je branje?"   D 2009_SS 71
je branje?" Definicija      branja      je v Pedagoški enciklopediji  D 2009_SS 72
30). S preučevanjem      branja      so se sistematično pričeli  D 2009_SS 74
značilnosti zaznavanja v procesu      branja,      predvsem v povezavi z  D 2009_SS 74
stoletja so psihološke osnove      branja      nasploh, predvsem pa razlike  D 2009_SS 75
kurikuluma. Preučevanje      branja      se je nadaljevalo tudi  D 2009_SS 78
oz. usvajanje veščine      branja      so spremljali po bralnih  D 2009_SS 80
pridobivanja znanja.      Branja      se učimo zato, da bomo  D 2009_SS 83
kar pomeni, da se učimo      branja      zato, da bomo znali brati  D 2009_SS 83
znali pisati. S pomočjo      branja      otrok pridobiva znanje  D 2009_SS 84
pisanju (bralec ves čas      branja      opazuje pisano rabo jezika  D 2009_SS 90
2003: 11). 3 DEFINICIJE      BRANJA      Z vsebinskega vidika  D 2009_SS 93
skušajo opredeliti pojem      branja,      razdelili v več skupin  D 2009_SS 94
Razlike v definicijah      branja      se pojavljajo predvsem  D 2009_SS 95
Slovarske definicije SSKJ      branja      kot zmožnosti ne obravnava  D 2009_SS 110
jagode. Navajam primere      branja,      kot jih označuje The Literacy  D 2009_SS 112
povzamem navedene razlage      branja,      lahko rečem, da se pri  D 2009_SS 115
Pečjak 1999: 50). 4 VRSTE      BRANJA      Vrst branja, ki jih uporablj  D 2009_SS 120
4 VRSTE BRANJA Vrst      branja,      ki jih uporabljamo, je  D 2009_SS 121
loči dve osnovni vrsti      branja:      - pragmatično in - literarnoestetsko  D 2009_SS 123
Pri obeh osnovnih vrstah      branja      pa loči več stopenj.Pragmatičn  D 2009_SS 124
branje označuje vse vrste      branja,      ko se človek s pomočjo  D 2009_SS 130
domišljije. Cilj takega      branja      je literarnoestetsko doživetje  D 2009_SS 131
značilnosti literarnega      branja      je, da se bralec večkrat  D 2009_SS 139

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   oznaka vira   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA